Iz evropskih dimnikov uhajajo milijarde ton CO2

Ljubljana – Naj še tako poudarjamo škodljive učinke »tople grede« na ljudi in podnebje, svet vsako leto bolj izgublja bitko z izpusti ogljikovega dioksida (CO2). Z 38 milijardami ton CO2 v ozračje v 2018 je planet dosegel nov rekord. Največja onesnaževalka s CO2 ostaja Kitajska, Evropska unija, ki si prizadeva biti vodilna v boju proti podnebnim spremembam, je tretja – kar je odločno premalo za cilj, ki si ga je zadala do 2030 … Tudi Slovenija se uvršča med sto največjih onesnaževalk sveta.



Evropska komisija v poročilu o izpustih CO2 in toplogrednih plinih za leto 2019 ugotavlja, da globalni izpusti toplogrednih plinov od začetka 21. stoletja kljub sporazumom o blažitvi podnebnih sprememb naraščajo. Poleg CO2, ki nastaja pri zgorevanju goriva in v industrijskih procesih, ki uporabljajo ogljik, med toplogredne plina uvrščamo še metan, ki izvira iz odpadkov in kmetijstva, didušikov oksid, katerega vir sta kmetijstvo in cestni promet ter fluorirane toplogredne pline.

Na njihov nastanek v največji meri vplivata proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv in cestni promet, kar z drugimi besedami pomeni, da države prepočasi opuščajo rabo premoga in premalo učinkovito nadomeščajo elektriko iz umazanih virov s tisto, proizvedeno iz obnovljivih. Posledica je, da že zamujamo tudi z napovedanim upočasnjevanjem globalnega segrevanja na ravni od 1,5 do dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo ...

Skoraj 7 ton CO2 na Evropejca

Za največjega »krivca« povečanega onesnaženja s CO2 je Evropska komisija razglasila kitajsko gospodarstvo. V državah EU so se v zadnjih dvajsetih letih emisije CO2 sicer nekoliko zmanjšale, a statistika kaže, da izpusti CO2 na Evropejca ostajajo višji od svetovnega povprečja skoraj za dve toni na prebivalca in da se je 28-članski »blok« ne glede na zaveze, da bo emisije toplogrednih plinov do 2030 zmanjšal za najmanj 40 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz 1990, v 2018 uvrstil med tri največje svetovne povzročitelje podnebnega segrevanja – takoj za Kitajsko z desetimi milijardami ton in ZDA z več kot petimi milijardami ton CO2 v ozračje.



Iz držav članic EU je v ozračje »ušlo« skoraj 3,5 milijarde ton CO2, največ, dobrih 750 milijonov ton, iz Nemčije. Spomnimo, da je bila Nemčija med prvimi, ki je naredila premik k nizkoogljičnim virom in uvedla »pionirske« subvencije za sončne ter vetrne elektrarne. Čeprav sta skupaj z Veliko Britanijo, ki proizvede polovico toliko izpustov CO2 kot Nemčija, v treh desetletjih za polovico zmanjšali toplogredne izpuste, še vedno veljata za največji evropski onesnaževalki s CO2.

Nemčija je v svetovnem merilu celo šesta, na 17. in 18. in 19. oziroma 20. mestu so Velika Britanija, Poljska, Italija in Francija, med sto največjih onesnaževalk se uvrščata tudi Hrvaška (90. mesto) in Slovenija (95. mesto); v ozračje sta v 2018 spustili okrog dvajset oziroma 15 milijonov ton CO2. Slovenske emisije na prebivalca so 1,5-krat višje od svetovnega povprečja.

Niti do 2030 ne bomo dosegli cilja

Za najslabšo borko proti izpustom CO2 velja Španija, saj je v zadnjih dveh desetletjih, ko je EU emisije uspelo zmanjšati za 23 odstotkov, le-te skoraj za petino povečala. Slabo učinkovite proti toplogrednim izpustom so tudi Ciper, Avstrija, Malta, Irska in Portugalska. Na Nizozemskem je sodišče pred časom potrdilo sodbo, po kateri mora vlada do konca letošnjega leta zmanjšati toplogredne izpuste za četrtino glede na leto 1990.

Tako kot nizozemski strokovnjaki dvomijo o uspehu svoje vlade, tudi evropski dvomijo, da bo EU v naslednjih desetih letih uspelo zmanjšati emisije CO2 za 40 odstotkov. Evropska agencija za okolje napoveduje, da bo EU z dosedanjimi ukrepi onesnaženje v primerjavi z letom 1990 zmanjšala kvečjemu za tretjino. Leta 1990 so v svetu namerili 22 milijard ton izpustov CO2, v državah EU-28 skupaj z Islandijo pa 5,6 milijarde ton.