Pogosto slišimo za vročinske valove na kopnem, saj so posledice vidne tudi za ljudi. Vročinski valovi pa se pojavljajo tudi v oceanih, v zadnjih letih precej pogosteje kot v prejšnjem stoletju. Nova študija ugotavlja, da to škoduje morskemu življenju.

V novi študiji so znanstveniki ugotavljali povezavo med oceanskimi vročinskimi valovi in biotsko raznovrstnostjo v oceanih. Raziskovalci ugotavljajo, da vročinski valovi uničujejo temelje veliko oceanskih ekosistemov, od koralnih grebenov do travnikov morske trave.

Vročinski valovi se pojavijo, ko so temperature morja najmanj pet zaporednih dni precej višje od normalnih. Znanstveniki ocenjujejo, da so oceani od sredine preteglega stoletja sprejeli več kot 90 odstotkov toplote, ki jo na Zemlji zadržujejo toplogredni plini. Te smo v ozračje dodali ljudje, zlasti s kurjenjem fosilnih goriv.



Povečuje se tako pregretje oceanov kot pogostnost in trajanje vročinskih valov. Prejšnja študija istih raziskovalcev pravi, da so oceanski vročinski valovi med letoma 1925 in 2016 v povprečju postali za 34 odstotkov pogostejši in za 17 odstotkov daljši. To pomeni, da je bilo število dni z oceanskimi vročinskimi valovi za 54 odstotkov več kot leta 1925.

El Niño slabša razmere

Najhujša so leta s pojavom El Niño. Toplejša morja so ena od značilnosti tega vremenskega vzorca. Drugi znaki kažejo, da postaja pojav El Niño s podnebnimi spremembami bolj ekstremen.  A oceanski vročinski valovi se lahko pojavijo tudi brez  El Niña.



Pospeševanje oceanskih vročinskih valov ogroža tudi gospodarstvo oziroma ljudi, ki se ukvarjajo z ribištvom in tudi gojenjem rib. Veliko ljudi na svetu živi ob obalah, vročinski valovi pa niso dobri za gojenje rib in školjk.



V študiji je naštetih več delov Pacifika, Atlantika in Indijskega oceana, kjer je morsko življenje še posebej ogroženo. Na takih območjih je bilo življenje zelo raznovrstno, rastline in živali pa niso le na udaru toplejše vode, temveč tudi onesnaženja in prekomernega izlova rib. Vročinski valovi so škodljivi tudi za morske ptice, saj njihovi viri hrane bodisi izginejo bodisi se preselijo, če se imajo kam.

Hude posledice segrevanja

Najhujša je ugotovitev, da vročinski valovi povzročajo pomembno izgubo tako imenovanih temeljnih vrst, kot so koralni grebeni, morski travniki in gozdovi halog. Te vrste podpirajo raznovrstnost morskega življenja na več načinov. Po eni strani nudijo zaščito pred plenilci, po drugi so hrana, nekoliko pa uravnavajo tudi temperaturo morja. Ko te temeljne vrste izginejo, izgine tudi vse življenje na območju.



»Podnebne spremembe so postopen proces, vendar imajo lahko pogostejše ekstremne temperature bolj dramatične posledice. Po nekaterih ekstremnih dogodkih se ekosistemi ne bodo mogli obnoviti, zato se lahko strah zbujajoče posledice podnebnih sprememb zgodijo veliko prej, kot pričakujemo,« je za New York Times povedal Robert Miller iz Univerze v Kaliforniji.