Iskanje guvernerja, prvi fiasko nove koalicije

Vodje poslanskih skupin koalicije Marjana Šarca se danes niso zmogli uskladiti pri prvi kadrovski odločitvi tega mandata. Vprašanje, kdo bo novi guverner Banke Slovenije, tako ostaja brez odgovora. Viceguverner Marko Bošnjak, prvi kandidat LMŠ, za katerega so poskušali zbrati podporo, se ne bo presedel v guvernerski fotelj, saj temu nasprotujeta Sab in Levica. Ni jasno niti, kako bo ravnal predsednik države Borut Pahor in ali bo ponovil razpis za novega guvernerja.

Dan pred tem, ko bo Slovenija dobila novo vlado, se po fiasku glede usklajevanja o novem guvernerju postavlja pomembno vprašanje: gre za začetniški neuspeh Šarčevega peterčka, ki naj bi deloval s podporo Levice, ali modus operandi nove koalicije? Nekateri sogovorniki so danes tako že pesimistično ocenjevali, da koalicija razpada, še preden je sploh začela delovati.



»To ni začetniška napaka nove koalicije, pač pa najverjetneje kar način delovanja te koalicije in zagotovo slabo znamenje za naprej. Pri vsakem pomembnem vprašanju, pri katerem se bodo lomila kopja, se bo zgodba ponovila,« ocenjuje politični analitik Alem Maksuti. Po njegovem mnenju se v politiki soočamo s paradoksom bipolarne opozicije. Imamo vlado, ki bi se rada umestila na politično sredino, ter stranke v opoziciji, ki spadajo tako na levi, kot na desni politični pol. Levica resda podpira vlado, a je hkrati nekakšna kvazi opozicijska stranka. »Takšnih paradoksov, kakršen se je zgodil z iskanjem guvernerja, bo še več. Prav mogoče je, da se bo vladajoča politika znašla v poziciji, ko bo NSi kot desna opozicijska stranka prej podprla predloge vlade, kot bo to storila Levica. Spor o guvernerju kaže delovanje nove koalicije. Ko bo prišlo na dnevni red na primer kakšno vsebinsko vprašanje, kot je prodaja NLB ali kakšna zadeva, povezana z vojsko in povečanjem proračuna zanjo, bo ta vlada na zelo majavih nogah,« napoveduje politični analitik.
 

Pahor se zaveda prve preizkušnje

Predsednik države Borut Pahor se zaveda, da je izvolitev guvernerja prva preizkušnja koalicije, zato ji želi dati še nekaj dni za uskladitev. Po naših informacijah bo najprej počakal na jutrišnjo potrditev vlade, nato pa v neformalni komunikaciji poskušal ugotoviti, kaj današnje dejstvo, da se koalicija ni zmogla uskladiti o prvem človeku Banke Slovenije, pomeni. V uradu dopuščajo možnost, da gre morda le za porodni krč nove koalicije in se bodo duhovi vendarle pomirili. Iskanje potrebnih 46-tih glasov za imenovanje novega guvernerja bo z ravni vodij poslanskih skupin v začetku prihodnjega tedna najverjetneje prešlo v roke prvakov strank koalicije, čeprav za zdaj kaže, da bo dogovor težko doseči.



Pahor ima za premislek, koga oziroma ali sploh koga bo predlagal državnemu zboru, čas do srede. Če bo predlog kandidature posredoval, je predvidena javna predstavitev kandidata, poslansko glasovanje pa najkasneje v 30 dneh po prejemu predloga, glasovanje je tajno, kandidat pa za izvolitev potrebuje glasove večine vseh poslancev, torej 46. Idejo o tem, da bi guvernersko funkcijo prevzel ekonomist Igor Masten, podpira iz vrst koalicije le Sab. Glede nekdanjega vodje analitskega centra Banke Slovenije Damijana Kozamernika, ki ga predlaga Levica, pa preštevanja glasov podpore (še) ni bilo.

Pred koalicijo sta v kratkem sicer še dve pomembni kadrovski odločitvi: o novem varuhu človekovih pravic in o kandidatu za ustavnega sodnika.