Reza v nadomestilo za dolgotrajno bolniško odsotnost ne bo

Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva (ZNUPZV), s sprejemanjem katerega se zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja mudi, bo po obravnavi na matičnem odboru za zdravstvo zaradi številnih amandmajev, ki so jih sprejeli, zelo drugačen, kot je bil sprva pripravljen. Dobil je tudi novo ime, in sicer Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin

Vabljeni predstavniki sindikatov in drugih združenj so bili na današnjem odboru za zdravstvo kritični, ker se omenjen zakon po njihovem mnenju ne bi smel sprejemati po hitrem in nujnem postopku, saj vsebuje sistemske spremembe, ki bi morale biti dogovorjene v socialnem dialogu. Ker niso bile, so v zakonu nastale anomalije, kot je vsebina 45. člena, ki ga je mogoče razumeti tudi tako, da ministrstvo v primeru izrednih okoliščin uvaja vrsto prisilnega dela zdravstvenih delavcev.

Ta člen bo zdaj s sprejetim amandmajem spremenjen tako, da v njem ne bo nedvoumnih razlag, spremenjena pa bo tudi določba 35. člena, s katero so hoteli zarezati v dolgotrajne bolniške odsotnosti. Odmerni odstotek za bolniške odsotnosti bo torej zdaj tudi po 90 dneh ostal enak. »Nesprejemljivo bi namreč bilo, da v času, ko z napotnico zelo hitro 40 odstotkov pacientov na prvi pregled čaka več kot 90 dni, varčujemo pri najranljivejših skupinah,« so zapisali v Levici. Zaradi predvidenih znižanj bolniških odsotnosti za bolnike z rakom in drugimi dolgotrajnimi obolenji je Inštitut 8. marec pripravil peticijo nasprotovanja omenjenemu predlogu. V 12 urah jo je podpisalo več kot 2000 ljudi. Predsednica odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič je povedala, da k spremembi omenjene določbe niso pristopili zaradi Inštituta 8. marec, ampak so se zanjo prizadevali vsi koalicijski partnerji, češ da gre za spremembo, ki jo je treba uskladiti s socialnimi partnerji.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je že večkrat pojasnila, da so v ta zakon vključili tudi sistemske spremembe, saj je treba omejiti finančni pritisk na zdravstveno blagajno. Bojana Muršič iz SD je dejala, da niso mogli privoliti v to, da bi zdravstveno blagajno reševali na plečih najšibkejših. Jo bodo pa zdaj tudi na račun delodajalcev, saj bodo morali ti delavcem v primeru bolezni ali poškodb bolniško nadomestilo kriti 30 dni, in ne več 20 dni. Privarčevali naj bi tudi s tem, da bo najvišje možno bolniško nadomestilo po novem omejeno na 2,5-kratnik povprečne bruto plače. To pomeni, da bodo primeri, ko nekdo prejema 21.494 evrov bolniškega nadomestila na mesec, preteklost.

Številni amandmaji

V zakonodajno-pravni službi državnega zbora so na 39 straneh pripravili stališče do predloga zakona, med pripravo pa še niso mogli upoštevati koalicijskih dopolnil, saj ta takrat še niso bila pripravljena. Zakon po njihovih navedbah predvideva nekatere odstope od določb različnih zakonov, pri čemer pa iz zakonodajnega gradiva ni razvidno, zakaj so oblikovani odstopi, in ne novele. Ob tem utemeljitve za naštete odstope niso podane, navedeni odmiki od sistemskih rešitev pa ogrožajo pravno varnost in zmanjšujejo stopnjo zaupanja v pravo, je ocenila zakonodajno-pravna služba.

Tamara Kozlovič je povedala, da so pri vseh amandmajih koalicije – dopolnjen je bil skoraj vsak člen – sledili mnenju zakonodajno-pravne službe in pomislekom, ki so jih dobili v času razprave. Tako so z amandmajem črtali 60. člen, ki se nanaša na sistemska povračila, ki bi jih morali imetniki dovoljenj plačevati ZZZS. Črtali so tudi člen o koncesijah (47. člen, ki je predvideval omejitev pravnega prometa s koncesijo, in sicer bi onemogočil statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarske družbe) – to je vprašanje, ki ga je treba odpreti v posebnem sistemskem zakonu. V 49. člen so z amandmajem vzpostavili bolj pregleden način dajanja soglasij zdravstvenim delavcem za delo pri drugem delodajalcu, pri številnih drugih sprejetih amandmajih pa gre bolj za nomotehnične popravke.

Predlog interventnega zakona v zdravstvu predvideva tudi olajšanje pogojev za pridobivanja zdravstvenega kadra iz tujine, v neprekinjeno zdravstveno varstvo se bodo morali vključevati vsi zdravniki, zaposleni v javni zdravstveni mreži. Zakon predvideva podaljšanje dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine, podaljšujejo pa se tudi dodatki za bolj obremenjene ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje.

Ministrica za zdravje je v zaključku poudarila, da je s sprejetimi ukrepi določena prava smer pri zagotavljanju večje dostopnosti do zdravstva.