Inšpekcijski nadzor na policiji ni pokazal nepravilnosti

Pred dnevi smo poročali, da je informacijski pooblaščenec (IP) na podlagi napovedi policije, da bo udeležence nedavnega protesta v Mariboru poskušala identificirati in kaznovati pozneje, uvedel inšpekciji nadzor nad obdelavo osebnih podatkov.

Že takrat pa nam je informacijska pooblaščena Mojca Prelesnik sporočila, da so po uradni dolžnosti že pred časom uvedli  inšpekcijski postopek proti policiji, v okviru katerega so ugotavljali zakonitosti obdelave osebnih podatkov v evidenci fotografiranih oseb.



Ta je zdaj končan, sistemskih nepravilnosti pa niso zaznali, je sporočila Prelesnikova.

Policija je IP podala več pojasnil, na inšpekcijskem ogledu pa so pregledali delovanje sistema Face Trace, ki ga policija uporablja za namen avtomatizirane primerjave fotografij.
 

Vse je skladno z zakonom

Policija za namene avtomatske prepoznave obrazov uporablja fotografije obrazov posameznikov, ki se nahajajo v evidenci, torej obrazov osumljencev storitve kaznivih dejanj, ki jih je policija fotografirala v skladu z zakonom o kazenskem postopku.

Policija fotografije iz evidence obdeluje tudi v postopku primerjave v modulu Face Trace, ki je avtomatiziran način obdelave biometričnih podatkov. Ta pa je dopusten zgolj pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, če je to glede na okoliščine storitve konkretnega kaznivega dejanja nujno in potrebno.

Postopek prepoznave v modulu Face Trace poteka tako, da se fotorobot ali posnetek (na primer izdelan iz videonadzornega sistema) storilca kaznivega dejanja kot slika neznane osebe vnese v evidenco, modul pa opravi avtomatsko primerjavo s fotografijami oseb iz evidence.


Rezultat te primerjave je seznam oseb, razvrščenih po podobnosti opisanemu storilcu, končno identifikacijo osebe pa vedno ročno opravi še strokovnjak za primerjavo obraznih značilnosti.

Postopek avtomatizirane primerjave fotografij je po navedbah policije mogoče izvesti zgolj znotraj policijskega sistema. IP v postopku ni ugotovil, da bi bilo modul Face Trace mogoče uporabljati na način, ki bi omogočal neposredno primerjavo fotografij, ki se nahajajo na spletu ali kje drugje zunaj sistema policije, s fotografijami iz evidence.

Policija mora torej fotografijo, ki jo želi primerjati s fotografijami iz evidence, predhodno vedno vnesti (uvoziti) v svoj informacijski sistem, kjer potem lahko opravi primerjavo s pomočjo modula. Policija zanika uporabo aplikacije Clearview, nasprotno pa v postopku ni bilo ugotovljeno.

Policija avtomatizirano primerjavo fotografij z modulom Face Trace izvaja zgolj pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, ne pa tudi pri opravljanju drugih policijskih nalog, IP pa v postopku ni odkril dokazov in indicev, ki bi kazali drugače. V praksi bi se sicer lahko dogajalo, da bi bil modul uporabljen tudi za namene, ki jih zakon ne dopušča, a ima policija hkrati vzpostavljene tudi sistemske varovalke, ki na eni strani možnosti takih zlorab zmanjšujejo in na drugi omogočajo njihovo naknadno ugotavljanje.
 

Dobili več prijav

»Policija ima ustrezno vzpostavljen sistem zagotavljanja revizijske sledi obdelave osebnih podatkov z modulom Face Trace, ki omogoča naknadno preverjanje zakonitosti opravljenih obdelav osebnih podatkov,« je pokazal nadzor.

IP je v zadnjih mesecih prejel nekaj informacij in prijav z izpostavljenim sumom, da bi policija avtomatizirano primerjavo fotografij lahko uporabljala tudi za identifikacijo udeležencev različnih shodov v Sloveniji in jih po tako opravljeni identifikaciji potem sankcionirala v različnih prekrškovnih postopkih, kar pa bi pomenilo nezakonito uporabo modula Face Trace.

»IP te navedbe in konkretno uporabo modula oziroma njegovo morebitno uporabo v prekrškovnih postopkih preverja v dveh ločenih inšpekcijskih postopkih, ki sta osredotočena na zakonitost obdelave osebnih podatkov udeležencev protestnih shodov v Mariboru in Trbovljah,« je sklenila Mojca Prelesnik.