Policija ima pri avtomatski prepoznavi obraza določene omejitve

Protestniki, ki so se konec tedna zbrali v Mariboru in nasprotovali vladnim ukrepom za zajezitev širjenja virusa, kljub temu da jih je policija večinoma le opazovala, povsem mirno še ne morejo spati. Vse shode so policisti namreč snemali in naznanili, da bodo kršitelje poskušali identificirati.

Videosnemanje neprijavljenih shodov, kjer udeleženci namenoma ne spoštujejo predpisov (denimo nošenje zaščitne maske in ohranjevanje medsebojne razdalje), je povsem v skladu s predpisi. Pri spremljanju javnih zbiranj sme policija tehnična sredstva uporabiti, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati množične kršitve javnega reda ali kazniva dejanja.

Samo snemanje tako ni sporno, težava je uporaba posnetkov, predvsem ko gre za (množično) identifikacijo udeležencev, saj so policijska pooblastila glede tega bolj omejena.

Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave nam je pojasnila, da je treba ločiti prepoznavo po fotografijah in prepoznavo na podlagi biometričnih značilnosti obraza. V prvem primeru smejo policisti uporabljati fotografije iz evidence fotografiranih oseb ali fotografije oseb, pridobljene na drug zakonit način.

Na podlagi biometričnih značilnosti pa je nekoliko drugače, za začetek morajo preiskovati kaznivo dejanje, ko smejo primerjati tudi fotografije s fotografijami drugih oseb. Te podatke lahko obdelujejo avtomatizirano.
 

Previdno tudi zaradi otrok

Če povzamemo, policija za identifikacijo udeležencev demonstracij ne more uporabiti sistema za biometnično prepoznavo, pri čemer bi fotografije črpali tudi iz drugih virov, recimo fotografije dokumentov iz registra prebivalcev (osebne izkaznice, potni listi).

Prepoznava na podlagi biometričnih značilnostih oseb je dovoljena izključno pri identifikacijskem postopku ter pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, a se fotografije lahko črpajo le iz evidence fotografiranih oseb.


Sicer je pa Ciperle Adlešičeva vnovič izpostavila, da so bili policijski postopki ustrezno prilagojeni s pravili stroke in taktiko delovanja policije, saj so na neprijavljenih shodih zaznali tudi otroke. Kršitelje so sicer stalno opozarjali na obvezno nošenje mask, za kaznovanje na kraju pa se načeloma niso odločali.

Izkušnje, predvsem iz tujine, namreč jasno kažejo, da so shodi in protesti lahko hitro nepredvidljivi in se sprevržejo v nasilje. Tudi zato so se, tako gre sklepati, odločili, da bodo kršiteljev odlokov in s tem zakona o nalezljivih boleznih ne bodo identificirali na kraju samem, ampak bodo to poskušali storiti na drug zakonit način.

Policija pa se je zaradi napovedi ugotavljanja identitete kršiteljev na podlagi posnetkov znašla v inšpekcijskem nadzoru. Mojca Prelesnik nam je pojasnila, da se je Informacijski pooblaščenec (IP) z ravnanjem policije seznanil v medijih, zato je zoper policijo po uradni dolžnosti že uvedel postopek inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb zakona o varnosti osebnih podatkov in splošne uredbe o varstvu podatkov.
 

Široka pooblastila

Policisti imajo za ugotavljanje storilcev prekrškov ali kaznivih dejanj razmeroma široka pooblastila, zato je po mnenju Prelesnikove še pomembnejše, da so pravila jasno določena. Glede virov, iz katerih lahko pridobivajo osebne podatke (konkretno fotografije), pa zakon strogo omejuje uporabo biometrijskih ukrepov avtomatizirane prepoznave obraza na podlagi primerjave različnih fotografij, saj je taka primerjava policiji dovoljena samo, če gre za odkrivanje ali preiskovanje konkretnega kaznivega dejanja (in ne tudi prekrška).

Pravnik in odvetnik Matija Jamnik, strokovnjak za varstvo osebnih podatkov, pojasnjuje, da policija na podlagi zakona lahko izvede prepoznavo oseb po fotografijah, vendar ima ta veliko varovalk, zato se mu takšen način prepoznave gotovo ne zdi praktičen, predvsem v primeru opisanih neprijavljenih shodov, saj je domnevnih storilcev veliko.

Prav tako je čas hranjenja fotografij oseb v policijski evidenci omejen in policija ima v tem primeru zelo majhen nabor fotografij, s tem pa je močno omejena tudi identifikacija kršiteljev.

»Primerjanje posnetih fotografij s kakšno drugo bazo, na primer z javno dostopnimi fotografijami na socialnih omrežjih, bi bila po mojem mnenju nezakonita in neustavna. Policija je pri svojem delovanju namreč vezana na zakon in zakon take obdelave osebnih podatkov ne predvideva,« še opozarja Jamnik.