Infekcijska klinika v Mariboru brez evropskega denarja

Na ljubljanski medicinski fakulteti so si oddahnili, saj imajo v načrtu za okrevanje in odpornost zagotovljenih 52,7 milijona evrov za gradnjo kampusa Vrazov trg. V mariborskem kliničnem centru medtem razočarano ugotavljajo, da so ostali brez predvidenih 40 milijonov evropskih sredstev za zgraditev infekcijske klinike.

Nedavno smo poročali, da na Medicinski fakulteti UL čakajo odgovor vlade o tem, iz katerih virov bodo imeli zagotovljen denar za gradnjo kampusa na Vrazovem trgu. Dobili so namreč informacijo, da bodo po spremembah načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ostali brez skoraj 53 milijonov evrov, kolikor so jih imeli predvidenih. A od ponedeljka, ko je vlada dokončno potrdila NOO, so njihove skrbi glede financiranja odveč. Njihov projekt je ostal v načrtu. To pomeni, da bodo denar prejeli, če bodo dela končali do sredine leta 2026.

Zaradi negotovosti glede financiranja še niso objavili razpisa za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del. Po časovnici bi ga morali 15. junija, a ga bodo lahko zdaj v kratkem. Več bodo povedali na tiskovni konferenci v petek, ki se je bosta udeležila tudi dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in rektor ljubljanske univerze prof. dr. Gregor Majdič.

Gradnja kampusa Vrazov trg bo stala 84,8 milijona evrov, od tega bo 52,7 milijona evrov evropskih sredstev, 11,1 milijona evrov bo prispevalo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, 21 milijonov pa ljubljanska univerza.

Domača sredstva
namesto evropskih

Slabše volje pa so v mariborskem kliničnem centru, ki je imel pred spremembami NOO na voljo 40 milijonov evrov evropskega denarja, zdaj pa bodo ostali brez. Vlada je namreč ocenila, da se časovnica izvedbe projekta občutno zamika in obstaja resno tveganje, da ne bo izveden do sredine leta 2026, kar bi zaradi nedoseganja mejnikov in cilja, povezanih z naložbo, ogrozilo priliv evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Zato je v ponedeljek sprejela odločitev, da projekt izloči iz načrta in ga izvede s sredstvi iz domačih virov.

V zvezi s tem je direktor UKC Maribor, prof. dr. Anton Crnjac, ki bo na položaju le še do konca septembra, včeraj opravil telefonski pogovor s predstavniki Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Ponovno je izpostavil veliko potrebo po nadomestitvi več kot 100 let stare in dotrajane zgradbe Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja z novogradnjo, kar je bilo predstavljeno tudi na sejah sveta zavoda UKC Maribor.

Po zagotovilih predstavnikov Urada se omenjeni projekt nadaljuje, razlika je le v tem, da bo zdaj v celoti financiran iz domačih virov – prej bi iz proračuna zagotovili 11 milijonov evrov. Stroški za njegovo izvedbo v obdobju 2020–2025 znašajo predvidoma 50 milijonov evrov (brez davka). V mariborskem UKC so dodali še, da ostaja nespremenjena tudi časovnica projekta, ki je bila z njihove strani ves čas v pričakovanem okviru.

Na voljo
290 milijonov evrov manj

Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost zmanjšuje evropska sredstva za Slovenijo zaradi višje gospodarske rasti od prej predvidene. Tako bo država lahko dobila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev namesto 1,78 milijarde evrov, kot je bilo predvideno ob potrditvi načrta. Zaradi zmanjšanja predvidenih posojil za poplavno varnost bo Slovenija koristila 545 milijonov evrov povratnih sredstev, kar je 160 milijonov evrov manj od sprva predvidenih. Bo pa dobila dodatnih 122 milijonov evrov na podlagi načrta RePowerEU. Na Uradu za okrevanje in odpornost še niso objavili spremenjenega NOO, ki ga bodo do konca tedna poslali v potrditev v Bruselj.

Vlada je izhodišča za prilagoditve načrta sprejela marca. Poleg projektov ljubljanske medicinske fakultete in mariborske infekcijske klinike je v potrjenem spremenjenem NOO glede na izhodišča ključna sprememba še pri financiranju protipoplavne zaščite. Za ta namen je vlada že v izhodiščih zmanjšala povratna sredstva za deset milijonov evrov, na 45 milijonov evrov. Po novem pa se zmanjšujejo tudi nepovratna sredstva, in sicer z 280 milijonov evrov na 120 milijonov evrov. Medtem ko je za zmanjševanje poplavne ogroženosti v sprejetem NOO predvidenih skupaj 335 milijonov evrov, jih bo v spremenjenem 165 milijonov evrov. Vlada namreč ocenjuje, da se načrtovani projekti za krepitev protipoplavne zaščite, predvideni za financiranje iz povratnega dela sredstev mehanizma, ne izvajajo po načrtovani časovnici.

V izhodiščih za spremembo NOO se povratna sredstva zmanjšujejo, med drugim za trajnostno prenovo stavb (za 20 milijonov evrov, na 66 milijonov evrov), preskrbo s pitno vodo (za 27 milijonov evrov, na 6,7 milijona evrov), digitalizacijo železnic in cest (za osem milijonov evrov, na 12 milijonov evrov), krožno gospodarstvo podjetij (za devet milijonov evrov, na 21 milijonov evrov), optimizacijo dostopnosti zdravstvenega sistema (za 18 milijonov evrov, na pet milijonov evrov). Izhodišča so ob tem v celoti ukinila povratna sredstva za usposabljanje zaposlenih, podporo prožnejšim načinom dela, celostno obravnavo oseb, ki potrebujejo večji obseg dolgotrajne oskrbe, in nacionalni inštitut za hrano.