Galerija
Individualna kurišča so ključni onesnaževalec – ko Salonit stoji
Salonit vztraja, da je »kakovost zraka v okolici cementarne na letni ravni dobra«, z izjemo kurilne sezone pa »celo boljša kot v večini slovenskih krajev«.
Salonit Anhovo FOTO: Marko Feist
17. 2. 2021 | 13:10
19. 2. 2021 | 18:26
5:56
A+A-
Pred dvema tednoma je Arsova merilna postaja v Desklah v času, ko peč za proizvodnjo klinkerja s sosežigom v anhovskem Salonitu ni obratovala, v kubičnem metru med drugim izmerila 51 mikrogramov prašnih delcev PM 10 in 34 mikrogramov delcev PM 2. Več so jih namerili le v Murski Soboti in Novem mestu, kar je, kot pravijo v Salonitu, dokaz, da so individualna kurišča v času kurilne sezone ključni vir onesnaženja.
Salonit Anhovo se v sporočilu za javnost sklicuje na Arsova letna poročila o kakovosti zraka, po katerih je »kakovost zraka v okolici cementarne na letni ravni dobra« oziroma da je z izjemo kurilne sezone »celo boljša kot v večini slovenskih krajev«.
Glede na to, da v Salonitu redno spremljajo izpuste in stanje zraka v okolici, zatrjujejo, da so pomembno znižali vplive na okolje in dosegli, da »danes nimajo več največjega prispevka k obremenitvam zraka v občini Kanal ob Soči«. Trditve podkrepljujejo z naslednjimi navedbami: da so dejanske emisije cementarne bistveno pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, da so meritve PM10 skladne s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, da njihov prispevek benzena v zunanjem zraku znaša dva odstotka izmerjene letne vrednosti benzena na reprezentančnem merilnem mestu v občini Kanal ob Soči, kar – tako Salonit – pomeni, da 98 odstotkov benzena v zraku izhaja iz drugih virov in da tudi vse ostale meritve težkih kovin, delcev PM 2,5, dušikovih oksidov, celo paletoorganskih snovi, poliaromatskih ogljikovodikov, benzo(a)pirena, dioksinov, živega srebra in drugega potrjujejo ustrezno kakovost zraka.
Kljub temu je iz zadnjega Arsovega poročila o industrijskih emisijah v zrak – nanaša se na leto 2019 – razbrati, da je Salonit v letu 2019 v zrak emitiral največ, kar 934,7 tone dušikovih oksidov, 663 ton ogljikovega monoksida, dobrih 66 ton rakotvornega organskega ogljika, tako imenovani TOC, 42 ton amonijaka, devet ton žveplovih oksidov, 7,7 tone celotnega prahu, 17,5 kilograma živega srebra, slabega pol kilograma ali 0,41 kilograma benzena in po 0,36 kilograma kadmija ter kadmijevih spojin. Razpršenih emisij celotnega prahu je bilo še za dodatnih skoraj 11 ton.
Trajne meritve emisij na dimniku so že šesto leto dostopne javnosti, po končanem letnem remontu, ki prav zdaj poteka, pa bodo meritve dosegljive tudi na njihovi spletni strani.
Salonit Anhovo se v sporočilu za javnost sklicuje na Arsova letna poročila o kakovosti zraka, po katerih je »kakovost zraka v okolici cementarne na letni ravni dobra« oziroma da je z izjemo kurilne sezone »celo boljša kot v večini slovenskih krajev«.
Onesnaženost zraka na 3. februar 2021, ko cementarna Salonit Anhovo ni obratovala zaradi letnega remonta od 18.1.2021.
FOTO: spletna stran Arso
FOTO: spletna stran Arso
Salonitovih emisij za več kot 1500 ton
Kljub temu je iz zadnjega Arsovega poročila o industrijskih emisijah v zrak – nanaša se na leto 2019 – razbrati, da je Salonit v letu 2019 v zrak emitiral največ, kar 934,7 tone dušikovih oksidov, 663 ton ogljikovega monoksida, dobrih 66 ton rakotvornega organskega ogljika, tako imenovani TOC, 42 ton amonijaka, devet ton žveplovih oksidov, 7,7 tone celotnega prahu, 17,5 kilograma živega srebra, slabega pol kilograma ali 0,41 kilograma benzena in po 0,36 kilograma kadmija ter kadmijevih spojin. Razpršenih emisij celotnega prahu je bilo še za dodatnih skoraj 11 ton.
Meritve po novem tudi na spletu
Trajne meritve emisij na dimniku so že šesto leto dostopne javnosti, po končanem letnem remontu, ki prav zdaj poteka, pa bodo meritve dosegljive tudi na njihovi spletni strani.
Odziv civilne iniciative DANES! na objave cementarne Salonit Anhovo
Salonit je brez dvoma največji onesnaževalec zraka s težkimi kovinami in živim srebrom v srednji Soški dolini. Tudi v letnih poročilih Arso o kakovosti zraka v Sloveniji je proizvodnja cementa navedena kot eden glavnih virov emisij živega srebra v zrak. Sprenevedanje Salonita, ko govori samo o prašnih delcih, ne pa hkrati o težkih kovinah, vezanih v teh delcih ali pa živem srebru, je žaljivo do vseh žrtev in obolelih zaradi nevarnih elementov v našem okolju. Menimo, da je glavni namen njihovih izjav preusmeritev pozornosti od našega predloga za trajne meritve živega srebra. Po dostopnih podatkih Arso o izpustih živega srebra iz cementarne Salonit vrednosti emisij pred letom 2009 niso presegale 10 kg. V zadnjih 10 letih pa je povprečje letnih emisij 43 kg. Leto 2009 sovpada s postavitvijo in zagonom linij za skladiščenje in doziranje 2D goriv, mulja in kostno-mesne moke. Naše stališče je, da bodo edino trajne kontinuirane meritve emisij živega srebra pokazale dejanske emisije in omogočile nadzor nad spoštovanjem mejnih vrednosti.
Salonit je brez dvoma največji onesnaževalec zraka s težkimi kovinami in živim srebrom v srednji Soški dolini. Tudi v letnih poročilih Arso o kakovosti zraka v Sloveniji je proizvodnja cementa navedena kot eden glavnih virov emisij živega srebra v zrak. Sprenevedanje Salonita, ko govori samo o prašnih delcih, ne pa hkrati o težkih kovinah, vezanih v teh delcih ali pa živem srebru, je žaljivo do vseh žrtev in obolelih zaradi nevarnih elementov v našem okolju. Menimo, da je glavni namen njihovih izjav preusmeritev pozornosti od našega predloga za trajne meritve živega srebra. Po dostopnih podatkih Arso o izpustih živega srebra iz cementarne Salonit vrednosti emisij pred letom 2009 niso presegale 10 kg. V zadnjih 10 letih pa je povprečje letnih emisij 43 kg. Leto 2009 sovpada s postavitvijo in zagonom linij za skladiščenje in doziranje 2D goriv, mulja in kostno-mesne moke. Naše stališče je, da bodo edino trajne kontinuirane meritve emisij živega srebra pokazale dejanske emisije in omogočile nadzor nad spoštovanjem mejnih vrednosti.
Odziv društva EKO Anhovo in dolina Soče
Kazati s prstom na individualna kurišča glede kakovosti zraka v Občini Kanal ob Soči v času remonta s strani Salonita Anhovo, je čisto zavajanje. Ljudje, ki živimo v okolici cementarne, občutimo v tem času enako ali še več prahu kot takrat, ko cementarna dela na polno. Govora je seveda o trdih delcih. Dejstvo je, da tovarna ne stoji v celoti, pač pa le tisti del, ki proizvaja toploto s sosežiganjem odpadkov. In v tem delu potekajo dela na peči in dela na izmenjevalcu, kjer se pri čiščenju naprav sproščajo prašni delci, ki gredo v okolico. In teh delcev je veliko, kar lahko vidimo, ko pometamo svoje balkone, čistimo okenske police ali obiskujemo zaprašene grobove svojih prednikov.
Dejstvo je, da ostali del cementarne nemoteno deluje. To pomeni, da se iz kamnoloma ravno tako praši, da obratujeta mlinica cementa in pakirka, ki tudi povzročata onesnaževanje s trdimi delci. Po naših uničenih cestah se ravno tako s številnimi kamioni prevažata klinker in cement. Kakšne emisije povzročajo vožnje s številnimi tovornjaki, ne ve nihče. Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti, je, kaj vse je treba meriti, da dobimo odgovor, kako je živeti s cementarno. Sosežig odpadkov je eden glavnih problemov, ki povzroča težave ljudi v srednji Soški dolini, ni pa edini. Mejne vrednosti so vedno mejne vrednosti, so stvar nekega dogovora, ki pa že tako bolno populacijo v naši dolini ne varuje pred novimi škodljivimi vplivi na življenje in zdravje.
Kazati s prstom na individualna kurišča glede kakovosti zraka v Občini Kanal ob Soči v času remonta s strani Salonita Anhovo, je čisto zavajanje. Ljudje, ki živimo v okolici cementarne, občutimo v tem času enako ali še več prahu kot takrat, ko cementarna dela na polno. Govora je seveda o trdih delcih. Dejstvo je, da tovarna ne stoji v celoti, pač pa le tisti del, ki proizvaja toploto s sosežiganjem odpadkov. In v tem delu potekajo dela na peči in dela na izmenjevalcu, kjer se pri čiščenju naprav sproščajo prašni delci, ki gredo v okolico. In teh delcev je veliko, kar lahko vidimo, ko pometamo svoje balkone, čistimo okenske police ali obiskujemo zaprašene grobove svojih prednikov.
Dejstvo je, da ostali del cementarne nemoteno deluje. To pomeni, da se iz kamnoloma ravno tako praši, da obratujeta mlinica cementa in pakirka, ki tudi povzročata onesnaževanje s trdimi delci. Po naših uničenih cestah se ravno tako s številnimi kamioni prevažata klinker in cement. Kakšne emisije povzročajo vožnje s številnimi tovornjaki, ne ve nihče. Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti, je, kaj vse je treba meriti, da dobimo odgovor, kako je živeti s cementarno. Sosežig odpadkov je eden glavnih problemov, ki povzroča težave ljudi v srednji Soški dolini, ni pa edini. Mejne vrednosti so vedno mejne vrednosti, so stvar nekega dogovora, ki pa že tako bolno populacijo v naši dolini ne varuje pred novimi škodljivimi vplivi na življenje in zdravje.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji