Interesa, da bi izenačili emisije, (še) ni

Javna obravnava osnutka sprememb uredbe, ki določa mejne emisijske vrednosti za sežigalnice odpadkov in za naprave za sosežig, je končana. Mnogi so od okoljskega ministrstva (Mop) pričakovali državotvorno potezo v obliki izenačitve vrednosti v namenskih sežigalnicah in cementarniških pečeh, a ostali praznih rok.

Edine spremembe, ki jih prinaša uredba, se nanašajo na uskladitev z evropsko zakonodajo, se jezijo v civilni iniciativi Danes iz Deskel. Razočaranje je toliko večje, ker je bila ustanovljena tudi medresorska delovna skupina za proučitev možnosti izenačitve vrednosti emisij. A te so in bodo očitno še naprej razdvajale. Kot pravi Miha Stegel iz CI Danes, ki je poleg izenačitve mejnih vrednosti za sežig in sosežig predlagala še trajne meritve živega srebra, je imela skupina doslej en sam sestanek. Meritve živega srebra v Salonitu trenutno izvajajo le dvakrat letno.

»Za enostavnejšo preglednost«

Kot pojasnjujejo na Mopu, sprememba uredbe predvideva spremembo mejne vrednosti za prah iz cementarn, ki sosežigajo: znižuje jo s 30 na 20 miligramov na kubični meter. »Ker se zaključki BAT, najboljše razpoložljive tehnike, neposredno uporabljajo v domači zakonodaji, ta sprememba z vidika noveliranja uredbe ni potrebna,« poudarjajo in dodajajo, da je »stara mejna vrednost za prah v skladu z zakonom o varstvu okolja«. Ta določa, da mora upravljavec naprave v štirih letih od objave zaključkov o BAT prilagoditi obratovanje naprave. Zaključki BAT za proizvodnjo cementa so bili objavljeni aprila 2013, tako da je mejna vrednost na 20 miligramov na kubični meter zaostrena že od aprila 2017. Naj spomnimo, da nas je Evropa maja lani opozorila prav na te neskladnosti prenosa direktive v nacionalno zakonodajo; med drugim nismo zagotovili skladnosti z mejnimi vrednostmi za PM10 in tudi ne sprejeli ustreznih ukrepov, da bi bila obdobja prekoračitve čim krajša.



O spremembi mejne vrednosti za prah na Mop sicer pravijo, da »se spreminja zaradi enostavnejše preglednosti omejevanja emisij v zrak iz peči v cementarnah, ki sosežigajo«. Dnevna povprečna mejna vrednost za celoten prah v namenskih sežigalnicah sicer znaša deset miligramov na kubični meter.

SOS zdravnikov

Pred enim letom so zaradi sosežiga v cementarni Salonit Anhovo tudi slovenski zdravniki odločevalce pozvali, naj izenačijo mejne vrednosti sežiga in sosežiga. Spomnimo, da je Salonit državo zaprosil za dovoljenje za še več sosežiga, čeprav je že ob sedanjih količinah v primerjavi s celjsko sežigalnico v letu 2017 v ozračje emitiral 970-krat več rakotvornega TOC, 989-krat več ogljikovega monoksida, 183-krat več skupnega prahu in več kot dve toni benzena. Stegel je prepričan, da je prav uredba o (so)sežigalnicah odpadkov vladi ponudila priložnost, da zaščiti državljane in okolje, saj da »ni EU tista, ki bi nam preprečevala izenačitev mejnih vrednosti«. V določenih primerih tudi obstoječa zakonodaja omogoča tehnično izenačitev vrednosti emisij, in sicer, kadar se v napravi za sosežig več kot 40 odstotkov toplote pridobi iz nevarnih odpadkov ali se v njej sosežigajo neobdelani mešani komunalni odpadki.

Primer Salonita

V Salonitu so že pred 1990 raziskovali mineralne strukture v klinkerju, iz katerih se oksidira krom v rakotvorno šestvalentno obliko. Leta 2003 je bila sprejeta direktiva, ki določa mejne vrednosti za krom šest v cementarnah. V Sloveniji so nove mejne vrednosti zanj začele veljati v 2015. V Salonitu so reducent začeli dodajati le kratek čas pred uveljavitvijo zakonodaje. »To kaže, da se ne moremo zanašati, da bodo podjetja samoiniciativno ravnala v interesu zdravja ljudi. Tudi v primeru sosežiga tega interesa v podjetjih ni,« trdi Stegel, ki svari pred ponovitvijo azbestnega scenarija.



Na Mopu trenutno pregledujejo predloge, ki so bili podani v sklopu javne obravnave. Pred obravnavo na vladi sledita morebitno noveliranje uredbe in medresorsko usklajevanje osnutka. Uredba bo začela veljati predvidoma do junija.