In prišli so bančni samopostrežniki

Sredi julija smo na uredništvo Dela prejeli vprašanje bralke: »Zakaj so banke spremenile delovni čas? Zakaj ne delajo več od pol osmih zjutraj in zakaj se vrata zaprejo že ob 18. uri?« To je bilo poletje 1990, bančniki so pričakovali čudežno rešitev, ki bo razbremenila zaposlene in skrajšala dolge vrste.

Jesen leta 1990 je bil čas revolucionarne bančne novosti: v Sloveniji smo dobili prve bankomate. Zadnji dan oktobra so v Ljubljanski banki po več kot enoletnem testiranju začeli uvajanje. Izdanih je bilo približno 4000 kartic za prve uporabnike in do konca leta inštaliranih 13 bankomatov v Ljubljani, Celju, na Jesenicah, v Kopru, Kranju, Novi Gorici, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. Večinoma so stali pri bančnih poslovalnicah, v Ljubljani sta bila prva postavljena zunanja bankomata najprej na vogalu Šubičeve ulice in v enoti Plava laguna.



Slovenci smo jih hitro poimenovali samopostrežni stroj za dviganje denarja ali prijazni samopostrežniki. Deloval je 24 ur na dan, tudi ob sobotah in nedeljah, dnevni dvig v enkratnem ali več zneskih pa je bil omejen na 800 dinarjev. »Za napake in poskuse špekulacije bo bankomat kaznoval tako, da bo lastniku vzel magnetno kartico. To je namreč ob dvigu denarja treba vložiti v stroj ter nato izpisati podatke in vsoto denarja, ki jo želite dvigniti. Bankomat na zaslonu izpiše, kaj iz njega lahko dobite, in tako se je treba ravnati. V bližnji prihodnosti bo mogoče mogoče s kartico bankomata dobiti tudi izpiske, informacije o stanju, devizne tečaje in podobno.« Tako je podrobno pisalo Delo. Da, bankomati so bili posebno čudo. V eni večjih ljubljanskih enot je med nameščanjem bankomata blagajnik nekaj časa hodil okoli njega, si ga ogledoval in vprašal: »Kje bom pa jaz sedel?«

Vaš podpis pomeni denar

Tako smo se počasi začeli poslavljati od rdečih hranilnih knjižic in skoraj vsak nov bankomat je slavnostno pospremila notica v časopisu. Recimo takole: »Gorenj­ska banka je že pred dvema letoma sklenila, da bo kupila sodob­ne bančne robote. Predvčerajšnjim pa so lastniki kartic že ukazovali bankomatu, nameščenemu znotraj kranjske banke na Cesti JLA.«

Bankomati so sodili v del bančne kampanje Ljubljanske banke z imenom Vaš podpis pomeni denar, s katero so že leta 1970 začeli uvajati brezgotovinsko čekovno poslovanje za fizične osebe. Kot se spominjajo v sedanji NLB, je obsežna promocija segala še daleč v devetdeseta leta. Trgovce, gostilničarje in druge je bilo namreč težko prepričati, da podpis na čeku predstavlja denar. Še huje pa je bilo občanom na okencu povedati, koliko denarja imajo na računu. Obdelave čekov so trajale nekaj dni in stanje na računu so stranke morale voditi same.

Še težje so razumeli limit. Problem je nastopil, ko je prišlo nakazilo plače in je bil na računu znesek znižan za porabo v okviru limita. Ljudje so na bančne uslužbence celo vpili, da so jim ukradli plačo in da zahtevajo njihovega šefa. Zaradi pomanjkanja discipline so hitro zabredli v minus in težko jim je bilo pomagati, da so spet prišli na zeleno vejo, poročajo v NLB, kjer pripravljajo knjigo 73.000 bančnih dni, ki bo izšla novembra letos kot prispevek k 200. obletnici bančništva na Slovenskem.