Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Ilešič in Vidmar predstavila kandidaturi

Sodniški stolček bo predvidoma zasedel tisti, ki bo prihodnji četrtek na tajnem glasovanju v DZ prejel najmanj 46 glasov.
Kandidata za eno mesto sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu Marko Ilešič in Jure Vidmar sta se danes v predsedniški palači predstavila javnosti. FOTO: François Lenoir/Reuters 
Kandidata za eno mesto sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu Marko Ilešič in Jure Vidmar sta se danes v predsedniški palači predstavila javnosti. FOTO: François Lenoir/Reuters 
STA
21. 10. 2022 | 15:00
21. 10. 2022 | 15:16
4:16

Kandidata za eno mesto sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu Marko Ilešič in Jure Vidmar, ki ju je predsednik republike Borut Pahor prejšnji teden predlagal državnemu zboru, sta se v predsedniški palači danes predstavila javnosti. Sodniški stolček bo predvidoma zasedel tisti, ki bo prihodnji četrtek na tajnem glasovanju v DZ prejel najmanj 46 glasov.

Ilešič je na predstavitvi dejal, da se je na delovno mesto, ki ga opravlja vse od vstopa Slovenije v EU leta 2004, prijavil »po zelo dolgem in temeljitem razmisleku«. Kot je pojasnil 75-letni sodnik, ga delo veseli in ga zato želi nadaljevati, predvsem pa so ga prepričali kolegi na sodišču, ki so ga po njegovih besedah pozvali, naj ostane. K njegovi odločitvi je pripomogla tudi naklonjenost sodnega sveta, med razlogi za ponovno kandidaturo pa je poudaril še svojo vlogo pri razvoju evropskega prava.

Dodal je še, da v največji možni meri in po svojih najboljših močeh želi prenašati svoje znanje v Slovenijo. Kot je dejal, se namreč kljub temu, da zadnjih 18 let živi v Luksemburgu, redno vrača v Slovenijo in je vedno na voljo raznim institucijam, od univerz do sodišč.

Marko Ilešič, kandidat za sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu FOTO: Jure Eržen/Delo
Marko Ilešič, kandidat za sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu FOTO: Jure Eržen/Delo

Vidmar je na predstavitvi povedal, da se je za kandidaturo odločil, ker meni, »da bi s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomembno prispeval k uspešnemu delu sodišča in krepitvi evropske sodne prakse«, s čimer je prepričan, da bi pripomogel tudi k ugledu in razvoju slovenske pravne stroke.

Doktor filozofije in pravnih znanosti ter redni profesor mednarodnega prava v Maastrichtu na Nizozemskem je še poudaril, da bo v primeru imenovanja v vseh pogledih popolnoma neodvisen sodnik, saj da si je kariero zgradil samostojno z delom v več državah. »Kandidiram torej izključno na podlagi referenc, ki sem jih pridobil z delovanjem v pravni stroki na najvišjem mednarodnem nivoju,« je dodal.

Odločanje v četrtek 

Med dvema kandidatoma bodo poslanci odločali prihodnji četrtek. Iz predsednikovega urada so prejšnji teden sporočili, da na podlagi posvetovanj z vodji poslanskih skupin ni mogoče ugotoviti jasne in izrazite podpore nobenemu od njiju.

Če bodo poslanci večinsko podprli Vidmarja, bo ta moral pred morebitnim imenovanjem opraviti še preizkus pred tako imenovanim Odborom 255, ki v skladu z lizbonsko pogodbo presoja primernost kandidatov za opravljanje funkcij na Sodišču EU. Doslej je bil ta odbor že usoden za nekaj slovenskih kandidatov in je bilo treba kandidacijski postopek ponoviti. V primeru izvolitve Ilešiču tega preizkusa ne bo treba opravljati, odbor se bo namreč pri njem omejil samo na pregled dosedanjega dela na sodišču.

Kandidat Jure Vidmar. FOTO: STA
Kandidat Jure Vidmar. FOTO: STA

Leta 2020 je Pahor Ilešiča že predlagal za ponovno imenovanje, a v prejšnji sestavi DZ ni dobil zahtevane podpore. Njegovo kandidaturo je podprl tudi sodni svet, ne pa tudi vlada pod vodstvom Janeza Janše. Kljub temu je Ilešič ostal na sodišču in bo sedanji mandat končal, ko bo imenovan za novega oziroma dokler ne bo dobil naslednika.

Petinštiridesetletni Vidmar je bil leta 2019 eden od kandidatov za mesto sodnika na Splošnem sodišču EU, ki predstavlja nižjo instanco Sodišča EU, vendar takrat – tako kot Ilešič – ni dobil potrebne podpore 46 poslancev. Sodniške izkušnje si je Vidmar sicer nabiral kot član Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu ter Spravnega in arbitražnega sodišča OVSE v Ženevi, opravljal pa je tudi funkcijo ad hoc sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine