Igor Kaučič: Stranke so pozorne na volilne okraje, ker so natančno proučile, v katerih imajo najvišjo volilno podporo

»Neuresničitev odločbe ustavnega sodišča pomeni hudo kršitev vrste ustavnih načel, posebno načela pravne države, zato mora državni zbor ustavnoskladno spremeniti zakon in izvršiti to odločbo,« poudarja dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava ljubljanske pravne fakultete. Kljub temu domneva, da sodišče najbrž ne bi razveljavilo volitev, če bi jih po preteku dveletnega roka ponovno izpeljali po zdajšnji zakonodaji. Zlasti ne zato, ker smo po takem izkrivljenem sistemu velikosti okrajev, do katerega je po ocenah prišlo že v poznih devetdesetih letih, volili že večkrat. A najhujše možne sankcije – razveljavitve volitev – ne gre povsem izključiti, zato meni, da bi se morali najprej usmeriti v uskladitev zakonodaje z ustavno odločbo in kasneje razmisliti še o spremembi volilnega sistema.
 

Zakonodajalcu ponujate bodisi preoblikovanje volilnih okrajev ali njihovo ukinitev in hkratno uvedbo prednostnega glasu na ravni volilne enote. H kateri opciji se nagibate?

Prva možnost, ki se ponuja in ki primarno izhaja iz odločbe sodišča, je preureditev okrajev. Prednost tega načina je, da se zakon o določitvi volilnih enot in okrajev lahko spreminja z navadno večino, čeprav moram opozoriti, da je kar nekaj resnih pomislekov, ali je to prav ali se bi moral tudi ta zakon spreminjati z dvotretjinsko večino. Slabost tega načina pa je v tem, da je to spreminjanje in usklajevanje obsega okrajev zelo zapleteno. Na preureditev okrajev, ki se v slabih 30 letih od sprejetja zakona zaradi demografskih sprememb bistveno razlikujejo med seboj, vplivajo poleg demografskih tudi kulturni, ekonomski, komunikacijski, zgodovinski in še zlasti politični razlogi, vse to pa v tesni povezanosti z interesi novih občin, ki so se oblikovale po določitvi teh volilnih okrajev. Politične stranke so nanje zelo pozorne, ker so v teh letih natančno proučile, v katerih volilnih okrajih imajo najvišjo volilno podporo. Druga možnost, to je odprava okrajev in uvedba prednostnega glasu, je zakonodajno in strokovno enostavnejša, vendar zajema tudi zakon o volitvah v državni zbor, za njegovo spremembo pa je predpisana dvotretjinska večina vseh poslancev.
 

Stranka Levica predlaga uvedbo relativnega prednostnega glasu po vzoru evropskih volitev. Ali ta, skladno z ustavo, zagotavlja odločilen vpliv volivcev, saj bi vrstni red na listi še vedno določale stranke?

Tako absolutni kot relativni prednostni glas predpostavlja, da vrstni red na kandidatni listi določa politična stranka, vendar v stroki prevladuje ocena, da bi edino sistem absolutnega prednostnega glasu ustrezal ustavni zapovedi 80. člena naše ustave, da naj imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.
 

Opozarjate pa, da bi v primeru uvedbe absolutnega glasu lahko prišlo do večjega števila neveljavnih glasovnic.

Konkretna normativna izvedba sistema absolutnega prednostnega glasu je v praksi različna, zato bi se bilo smiselno v tem primeru odločiti za enostavnejši način – da volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko pred kandidatom na strankarski listi. V tem primeru se šteje, da je glasoval za strankarsko listo in znotraj nje za posameznega kandidata. V tem primeru je manj možnosti, da bi prišlo do velikega števila neveljavnih glasovnic, ker v bistvu na tak način glasujemo tudi v veljavni ureditvi. Če pa bi se odločili za način, da mora volivec glasovati za strankarsko listo in še posebej za posameznega kandidata znotraj nje, pa je nevarnost neveljavnih glasovnic večja. V tem primeru je glasovnica neveljavna, če volivec ne odda glasu tako za listo kot tudi za kandidata. V primeru, da volivec ne glasuje za posameznega kandidata, nekateri sistemi predpostavljajo, da se šteje, da je razporedil svoje preferenčne glasove med vse kandidate liste enakovredno. Na voljo so tudi druge možnosti, a ker sem zagovornik poenostavitve volitev, menim, da je ustreznejša prva rešitev, to je, da volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko pred kandidatom in se s tem šteje, da je glasoval tudi za listo kandidata. Možnost, da bi prišlo do napak, je v tem primeru bistveno manjša.
 

Bi si z uvedbo prednostnega glasu in načela domicilnosti, ki ga predlagate in pomeni, da mora imeti kandidat stalno prebivališče v volilni enoti, kjer kandidira, lahko obetali tudi višjo volilno udeležbo?

Domnevam, da se načelno volivci raje udeležujejo volitev in glasujejo za kandidata, ki ga poznajo ali pa je z njihovega območja. Nekatere javnomnenjske ankete temu pritrjujejo, saj so slovenski volivci izrazito naklonjeni kandidatom iz domačega okolja in bistveno manj kandidatom od drugod, ki jih politične stranke v okviru volilne geometrije postavljajo na kandidatne liste v »izvoljive okraje«.
 

Če bi se stranke zedinile okrog spremembe okrajev, koliko časa bi bile takšne spremembe še ustavno vzdržne glede na naravno gibanje prebivalstva?

Nekatere tuje ureditve predpisujejo tovrstno usklajevanje na vsakih pet do deset let. Podobno bi to morali izvajati tudi pri nas, vendar je treba upoštevati, da je opravilo zelo zapleteno. Tak projekt zahteva sodelovanje številnih strok (geografske, sociološke, politološke, pravne ...), pri tem pa bi morali upoštevati številne dejavnike, še posebej medsebojno povezanost krajev, komunikacije, šolske in druge okoliše, kulturne, zgodovinske in druge elemente. Poleg vsega pa na oblikovanje volilnih okrajev vplivajo tudi interesi političnih strank, zlasti tistih uveljavljenih in tradicionalnih, ki si ne želijo sprememb. Kljub temu, da se ta zakon sprejema z navadno večino, to ne pomeni, da je ta pot uskladitve z odločbo ustavnega sodišča enostavnejša. Tudi zato menim, da je verjetno bolje izbrati drugi način, to je odpravo okrajev in uvedbo (absolutnega) prednostnega glasu.