Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Huda vročina brez večjih posledic na zdravju Ljubljančanov

Najpogostejše zdravstvene težave povzročajo piki žuželk in črevesne okužbe. Skrbeti je treba za dovoljšen vnos tekočin.
Ljudje naj v teh dneh ne pozabijo na osvežitve. Starejši naj si telo hladijo tudi z mokrimi brisačami, svetujejo zdravniki. FOTO: Jure Eržen/DELO
Ljudje naj v teh dneh ne pozabijo na osvežitve. Starejši naj si telo hladijo tudi z mokrimi brisačami, svetujejo zdravniki. FOTO: Jure Eržen/DELO
4. 8. 2022 | 17:30
8. 8. 2022 | 15:01
5:42

Čeprav je letošnje poletje med najbolj vročimi v zgodovini, ga ljudje zdravstveno očitno ne prenašajo nič slabše: v ljubljanskem zdravstvenem domu niso obravnavali nič več težav z dehidracijo kot pretekla leta, so pa zaznali več borelioz zaradi vbodov klopov. Primera ugriza kač niso imeli. Pri NIJZ-ju so sicer izdali priporočila za ravnanje v primeru pikov različnih živali, predvsem žuželk, meduz in kač.

Vodja Pediatrične nujne medicinske pomoči v ljubljanskem zdravstvenem domu Tatjana Grmek Martinjaš je dejala, da v poletnih časih opažajo porast obiskov zaradi pikov žuželk in premajhnega vnosa tekočin pri mladostnikih. Največ težav je zaradi pikov čebel in os, v zadnjem letu pa je tudi presenetljivo veliko komarjevih pikov. Po besedah zdravnice je zelo pomembno, da pike pravilno oskrbimo. »Le malokateri pik zahteva zdravniško obravnavo, kaj šele nujno pomoč. Ob piku čebele je treba želo nežno odstraniti in na mesto pika položiti hladen obkladek, NIJZ priporoča tudi obkladke s sodo bikarbono. Tudi po piku ose mesto hladimo in uporabimo antihistaminično mazilo ali antihistaminik v obliki tablet« Stanje po piku je najslabše naslednji dan, kar pa ne pomeni, da je karkoli narobe, je povedala Grmek Martinjaševa. »Šele tretji dan po piku vidimo prave zaplete oziroma vnetja, zaradi katerih je treba k zdravniku.«

Posebno pozornost je treba nameniti alergikom na pike. Če je kdo alergičen in to ve, mora imeti s seboj zdravila, za druge pa se ob piku žuželk svetuje obisk v najbližji zdravstveni ustanovi, pravi pediatrinja.

Druga največja težava v teh dneh so dehidracije, ki pa se še vedno najpogosteje pojavljajo kot posledica črevesnih okužb. »Oboleli imajo drisko, bruhajo, zato je treba nadomeščati tekočino. Otroci dehidrirajo precej hitreje kot odrasli. Ampak tekočine je treba nadomeščati pravilno. Če damo nekomu, ki bruha za piti neomejeno količino pijače, bo sproti vse izbruhal. Zato je bolje, da včasih takemu bolniku ne damo eno uro nič za piti, potem pa po kratkih požirkih rahlo slano ali sladko pijače, ne samo vodo«, svetuje pediatrinja.

Dehidracija lahko nastane tudi zaradi neugodnih razmer, kot so bivanje v zaprtih, vročih, neprezračenih prostorih, pretirano gibanja na soncu. Zato tudi tu strokovnjaki svetujejo previdnost. »Starši naj se držijo navodil, kdaj naj gredo z otroki na sonce, pazljivi naj bodo, da jih ne zapirajo v vroče avtomobile.«

Otrok, ki je bil v prevročem prostoru, lahko tudi bruha in je dehidriran. »Če joka brez solz ima suha usta, je mlahav, takega otoka vedno napotimo na infekcijsko kliniko, je dejal Grmek Martinjaševa in izpostavila, da jim še največ preglavic povzročajo klopi, saj je letos spet porast primerov borelioze. Ni pa veliko klopnega meningoencefalitisa – letos niso imeli v ZD Ljubljana še nobenega primera, kar pediatrinja pripisuje tudi visoki precepljenosti.

Nevarni znaki pregretja

V teh poletnih vročih mesecih so bolj ogroženi tudi starejši in kronični bolniki. »Starejši imajo mehanizem zaznavanja žeje nekoliko oslabljen in po navadi zaužijejo premalo tekočine čez dan, pri kroničnih bolnikih pa pride pri vročinskih stanjih za poslabšanje osnovne bolezni,« je povzela družinska zdravnica Neža Starič. Te populaciji svetuje, da poskušajo zaužiti dovolj tekočine čez dan – najbolj primerna je voda, ob večjem potenju priporoča kakšen izotoničen napitek, nikakor pa ne gazirane, sladke, alkoholne pijače ali kave. »Alkoholna pijača in kava sta diuretika in še bolj povzročata izločanje vode iz telesa. Čez dan je treba poskrbeti, da so bolj zdravstveno ogroženi v notranjih prostorih, kjer je primerno hladno. Pomagajo si lahko hladiti telo z mokrimi brisačami.«

Glede pitja naj se kronični bolniki posvetujejo z zdravnikom, saj je pri njih vnos tekočine lahko omejen. Sicer pa Staričeva ne opaža, da bi bilo letos zaradi hujše vročine kaj več poslabšanj kroničnih obolenj glede na pretekla leta. Veliko je primerov covida.

Ob daljšem zadrževanju na prostem zdravnica svetuje, naj bomo pozorni na znake pregretja, ki so glavobol, bruhanje, motnje zavesti, ki jim sledijo krči, koma in lahko tudi smrt. Če opazimo take znake, nemudoma pokličemo 112.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine