
Neomejen dostop | že od 14,99€
Eko krog je zasavske župane konec preteklega tedna seznanil z zaskrbljujočo informacijo o prodaji nepremičnine na lokaciji bivše Cementarne Lafarge, sedaj v lasti podjetja Holcim, d.o.o.
Zasavski župani in predstavniki Eko kroga so se že danes sestali z direktorjem podjetja Holcim, d. o. o. Pavlom Marđonovićem. Ta je informacijo o prodaji potrdil tudi za Delo.
Glede na to, da se je na lokaciji v preteklosti že opravljala okoljsko izredno obremenjujoča dejavnost, so zasavski župani, kot so zapisali v sporočilu za javnost, želeli izvedeti, kakšne načrte bi imel novi lastnik z nepremičnino. Informacija direktorja, ki lokalnih skupnosti ni prepričala, je bila, da po prodaji podjetja nima vpliva na to, kakšne dejavnosti se bodo na lokaciji izvajale.
Po naših neuradnih informacijah naj bi bil za nakup nekdanje cementarne zainteresiran litijski podjetnik iz podjetja Šuštar Trans Marjan Šuštar. Na njegove odgovore, ali to drži in da naj bi v nekdanjem Lafargeu menda načrtoval predelavo komunalnega blata, še čakamo.
Po sestanku so si Zasavci kot regija enotni, sporočajo župani Marko Funkl, Zoran Poznič in Matjaž Švagan. Ne glede na to, kdo bo lastnik lokacije, ne bomo dovolili okoljskih bremen, ki bi ogrožala naše zdravje in naravo, pravijo. Lokalne skupnosti in civilna družba stojimo skupaj – odločno in brez kompromisov, dodajajo in še, da »pod nobenim pogojem ne bomo dovolili dejavnosti, ki so okoljsko obremenjujoče«.
Kot je za Delo dejal Uroš Macerl iz Eko kroga, ki ga veseli, da je lokalna skupnost glede ekologije zdaj poenotena, bodo poskušali ta zaplet konstruktivno rešiti: »Toliko odpadkov, kot se jih je sežgalo na lokaciji trboveljske cementarne! Težke kovine so ostale nam, Zasavcem, ekstra dobički pa lastnikom tovarne in nihče ni bil za to kaznovan. Najmanj higienično od Holcima bi bilo zato zdaj to, da vsaj ob umiku iz Trbovelj postopajo korektno. Mi smo za to, da najdemo skupen jezik. A oni seveda gledajo na tovarno, mi pa na Zasavje.«
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) smo poskušali izvedeti več o tem, katera dovoljenja že ima oziroma za katera se zanima podjetje Šuštar Trans.
»Oddelek za odpadke nima nobene vloge podjetja Šuštar Trans za predelavo mulja niti za napravo na lokaciji Domžale,« smo izvedeli. V reševanju pa imajo vlogo za premično napravo po postopku R12 za letno količino 240.000 ton odpadkov in vlogo za premično napravo po postopku R12 za letno količino 600.000 ton odpadkov.
Po podatkih MOPE ima podjetje Šuštar Trans naslednja okoljevarstvena dovoljenja za predelavo odpadkov: OVD za premično napravo za predelavo gradbenih odpadkov na gradbiščih za letno količino 80.000 ton, pridobljeno leta 2014 in OVD za premično napravo za predelavo gradbenih odpadkov na gradbiščih za letno količino 270.000 ton iz leta 2024. Poleg tega ima podjetje tudi dve dovoljenji za vnos zemljine v tla, pridobljeni v letih 2018 in 2021.
Podjetje je vpisano tudi v evidenco prevoznikov odpadkov, ki imajo pridobljeno odločbo o dovolitvi opravljanja dejavnosti prevoznika odpadkov iz leta 2012. Registrirani so za prevoz nenevarnih in nevarnih odpadkov. Podjetje Šuštar Trans pa nima okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo komunalnega blata.
Na vprašanje, pod katerimi pogoji lahko podjetje opravlja predelavo odpadkov na premični napravi, so na MOPE odgovorili: »Podjetje lahko odpadke predeluje na premični napravi samo, če ima okoljevarstveno dovoljenje za premične naprave, kot določa Uredba o obdelavi odpadkov v premičnih napravah. Vlogo za pridobitev dovoljenja mora vlagatelj oddati na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Vsebino vloge določa 11. člen Uredbe o obdelavi odpadkov v premičnih napravah, pri čemer mora vlagatelj izpolnjevati tudi zahteve iz uredbe o odpadkih in iz uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč. Poleg tega mora podjetje imeti registrirano ustrezno SKD dejavnost za ravnanje in prevoz odpadkov. Za razliko od drugih naprav pri premičnih napravah vlagatelju ni treba izkazovati lastništva, kar določa 3. odstavek 38. člena Uredbe o odpadkih.«
Katere pogoje mora izpolnjevati podjetje, ki želi predelovati komunalno blato?
Podjetje sme obdelovati odpadke, vključno s komunalnim blatom, samo če ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov, kot določa 38. člen Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22 in 113/23).
Okoljevarstveno dovoljenje se pridobi na podlagi vloge, ki jo je treba vložiti na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Vsebino vloge določa 39. člen Uredbe o odpadkih, obvezna sestavina pa je tudi Načrt ravnanja z odpadki, katerega vsebino določa 40. člen Uredbe o odpadkih.
Za predelavo odpadka 19 08 05 – Blato iz čiščenja komunalnih odpadnih voda veljajo določila Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13, 56/15, 56/18 in 44/22 – ZVO-2). Vlagatelj mora v vlogi poleg splošnih zahtev izkazati tudi skladnost s to uredbo.
Odpadek 20 03 04 – Blato iz greznic pa spada v obvezno javno službo in ga morajo upravljalci večjih komunalnih čistilnih naprav, ki so opremljene za obdelavo blata, prevzemati skladno z določili Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2).
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji