Apneničarji se požvižgajo na inšpekcijo

Čeprav so na okoljskem inšpektoratu ministrstva za okolje in prostor (Mop) že lani septembra za Delo zapisali, da mora Industrija apna Kresnice (IAK) do 27. oktobra lani s priobalnega območja reke Save odstraniti ogromne količine nelegalno odloženega mulja, ki ga tam kopičijo več desetletij, se to ni zgodilo. Zdaj na okoljski inšpekciji menda mislijo resno, saj so družbi IAK izdali novo odločbo, da mora to urediti do sredine septembra. Medtem nameravajo lastniki kresniško družbo IAK prodati, kupec naj bi bilo litijsko podjetje Šuštar Trans.

Na priobalno državno zemljišče, ki ga upravlja direkcija za vode (DRSV), so apneničarji na parcelo 1073/1 v katastrski občini Kresnice doslej navozili ogromne količine mulja. Na direkciji pravijo, da niso pristojni za ukrepanje, ko gre za (očitno) kršitev zakona o vodah. So pa na zaprosilo pristojnega inšpektorata pripravili strokovno mnenje glede odstranitve mulja na priobalnem in poplavno ogroženem zemljišču reke Save. Prav z državne parcele so apneničarji avgusta lani v Savo izpustili ogromne količine mulja. Inšpekcija je pravni osebi izrekla globo v višini 4000 evrov, odgovorni osebi pa 600 evrov. Kazni nista bili plačani, saj sta obe osebi oddali zahtevo za sodno varstvo, o kateri sodišče še ni odločilo.

Mulj ne sme ogrožati okolja

V strokovnem mnenju direkcije za vode je med drugim navedeno, da za odlaganje mulja na parceli 1073/1 direkcija ni izdala vodnega soglasja. Gre namreč za parcelo, ki v naravi predstavlja priobalno zemljišče reke Save in je poplavno ogrožena z visokimi vodami, zato je na tem območju, zatrjujejo na direkciji, prepovedano nasipavanje terena. Po mnenju pristojnega sektorja DRSV je treba neustrezno izvedeno nasutje z odloženim muljem odstraniti z vodnega in priobalnega zemljišča ter s poplavno ogroženega območja, teren pa sanirati tako, da ne bo oviran pretok visokih voda reke Save in ne bo negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda. Direkcija je v mnenju inšpektoratu MOP podala »tudi zelo jasne smernice glede sanacije prizadetega območja, da se ne zmanjša stabilnost brežine in se prepreči bočna erozija«.

Z okoljskega ministrstva so sporočili, da je družba IAK leta 2009 pridobila okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za obratovanje naprave, ki povzroča industrijske emisije, ter da je bilo OVD spremenjeno v letih 2015 in 2017. V OVD je zapisano, da zemljo, ki nastane po pranju apnenca, upravljavec obravnava kot odpadek 01 04 12 (jalovina in drugi odpadki pri pranju in odbiranju mineralnih surovin). Apneničarji na leto odložijo pet tisoč ton odpadka, ki po večini konča na državnem zemljišču, in sicer na priobalnem pasu reke Save. Glede na izdano OVD, pravijo na MOP, skladiščena količina ne sme presegati te letne količine. Vsi nastali odpadki pa morajo biti oddani v obdelavo. Lokacija skladiščenja te zemljine v izreku OVD ni določena, vendar mora biti na zemljiščih v območju naprave in izvedeno na način, da ni ogroženo zdravje ljudi in okolje, so za Delo pojasnili na MOP.

Inšpekcija menda ni nemočna

Z inšpektorata MOP so sporočili, da mora družba IAK do 15. septembra nasuti mulj odstraniti z vodnega in priobalnega zemljišča s parcelno številko 1073/1. Višina terena mora biti vzpostavljena na prvotno koto terena, oziroma kjer te ni mogoče določiti, mora biti višina terena prilagojena okoliškemu terenu, kjer ni bilo nasutja. Če se pri odstranitvi mulja posega tudi na brežino reke Save, jo je treba utrditi na način, da se s posegom ne zmanjšuje stabilnost brežine in da se prepreči bočna erozija. Ekološko degradirano državno zemljišče morajo onesnaževalci humuzirati in zatraviti. Zavezanec mora odpadek odstraniti in ga predati pooblaščenemu zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu tovrstnih odpadkov ter končno dispozicijo odpadkov inšpektorju izkazati s kopijo evidenčnega lista.

Apneničarji na državnem zemljišču poleg odpadnega materiala odlagajo tudi apno. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Inšpekcijo MOP smo vprašali, zakaj so v primeru, ki je vsem na očeh, popolnoma nemočni. Pravijo, da to ne drži, da pa je treba upoštevati, da je inšpekcijski postopek upravni postopek, pri katerem je inšpektor zavezan k upoštevanju procesnih pravil, z roki vred, v katerih pridobiva dokaze in izjave, zato ukrepanje inšpektorjev, z izjemo ustne odločbe, ne more biti zelo hitro. Dodajmo, da apneničarji mulja ne odlagajo od lani, ampak to počnejo že več kot dve desetletji.

Preberite tudi: Iz pip je namesto vode že priteklo tudi olje