Na podlagi očitkov, nanizanih v že drugi interpelaciji, ki je doletela ministra Aleša Hojsa, in utemeljenih razlogov ter ob upoštevanju dejstva, da je minister že nepreklicno odstopil s funkcije ministra za notranje zadeve, je prvopodpisani pod interpelacijo, vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec poslancem predlagal, da ministra odrešijo agonije in ga razrešijo s funkcije ministra za notranje zadeve.

A Hojs je tudi drugič prestal interpelacijo in ostaja minister za notranje zadeve, so bili v jutranjih urah znani glasovi interpelacije. Za interpelacijo je glasovalo 44 poslancev, proti pa 37. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti vsaj 46 poslancev. Proti razrešitvi ministra so glasovali poslanci koalicijskih strank SDS, SMC in NSi. Odhod ministra pa so podprli poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB, NeP in Ivan Hršak iz Desusa. Robert Polnar se je vzdržal. V Desusu so sicer napovedali, da se bodo glede podpore interpelaciji odločili tekom razprave. Poslancev SNS in narodnih skupnosti ob glasovanju ni bilo v dvorani.

»Minister Hojs dosledno dokazuje, da je pri svojem delovanju mali Janša in eden od ministrov, ki je najbolj pripravljen iti čez vse, da SDS doseže svoje cilje. Sejanje razdora v družbi, vplivanje na policijo in prirejanje zakonodaje za lažje kadrovanje ter zaničljiv odnos do vseh kritikov oblasti so razlogi, da ne bi smel biti minister,« je včeraj dejal Vatovec.

Aleš Hojs je po njegovih besedah utelešenje vsega, kar je narobe s trenutno vlado. »Vlada Janeza Janše vlada na silo in s silo, to je eden razlogov, da ima vlada tako nizko zaupanje, da vlada v državi takšna zmeda in da si želi velika večina državljanov predčasnih volitev in zamenjavo oblasti,« je Vatovec dodal v obrazložitvi interpelacije.

Minister Hojs ustvarja izredne razmere v državi, ki so posledica tudi vladanja z odloki. Ministrstvo, ki ga vodi, je v času epidemije pripravilo vrsto odlokov, ki so omejevali človekove pravice in padli na ustavnem sodišču, na primer odlok o omejevanju gibanja.

»Zakaj Janševa vlada vlada z odloki? Odgovor je enostaven. Ker bi v državnem zboru težko dobila potrebno večino za podporo  svojim zakonskim predlogom. Vladanje z odloki je v nasprotju z demokracijo. Pod ministrom Hojsom so protesti pri nas postali nezakoniti in prepovedani ... Verjetno doslej še nobenemu ministru za notranje zadeve ni uspelo poenotiti dveh policijskih sindikatov ter poenotiti zaposlenih v policiji proti njenemu vodstvu. Še nikoli ni bilo toliko nezakonitih kadrovanj, popravljanja zakonodaje, da je lahko generalni direktor policije na primer zamenjal vse šefe policije v državi ... Sami policisti pravijo, da tako slabega stanja v službi še nikoli ni bilo,« je med drugim naštel Vatovec ter ocenil, da je Hojs eden ministrov z najbolj »žveplenim jezikom«. Nizka raven komunikacije sicer ni temeljni problem ministra Hojsa, a kaže, s kakšno mero samozavesti deluje ta vlada.

Zdržati moramo še štiri mesece do volitev, v tem času pa preprečiti čim več škode, ki bi jo lahko državi še naredila ta vlada, je še povedal vodja poslanske skupine Levice.

Takoj napad na Goloba

Aleš Hojs se je v začetku zagovora zahvalil Vatovcu za korektnost ob predstavitvi očitkov interpelacije, saj ga nihče ni ozmerjal s fašistom in izganjal iz države. Takoj pa se je obregnil ob Roberta Goloba, nekdanjega prvega moža trgovca z električno energijo Gen-I. »Iz države me trenutno izganja samo nekdo, ki je bil politično nastavljen na vrh nekega državnega podjetja in prejemal po okoli 18.000 evrov neto plače na mesec,« je uvodoma poudaril minister.

Prav je, da javnost ve, kaj je ta vlada delala z odloki, je ocenil in spomnil, da je s tem začela pravzaprav vlada Marjana Šarca, ki je dva odloka sprejela prva. Še več, podpisal da ju je zgolj minister za zdravje. »Naša vlada pa se je odločila, da bo ukrepanje spravila na višji nivo in se je odločila, da se bo odloke sprejemalo na ravni vlade. Ali je to zakonito, je povedalo ustavno sodišče. Povedalo je, da je treba nekatere stvari opraviti z zakonom, in ko boste v državnem zboru zmogli toliko modrosti, da boste zakon podprli, bo tako,« je opozoril in poslancem pokazal, v katerih državah so se vlade v času epidemije odločale za odloke.

Hojs je dejal, da mu ni žal za niti en odlok, ki ga je sam predlagal. Vlada se je po njegovih besedah odločila, da je pomembnejša vsebina kot formalnost. Tudi ustavno sodišče jih ni razveljavilo zaradi vsebine, je opozoril ter ocenil, da je vlada tako rešila na stotine življenj.

Za odlok glede omejevanja gibanja med občinami ustavno sodišče ni ugotovilo, da je v neskladju z ustavo; za tako oster ukrep pa da so se odločili v času, ko ni bilo cepiv in je bil nujen ukrep omejevanja druženja in zbiranja, k čemur lahko prispeva omejitev gibanja.

Ustavno sodišče je zahtevalo od državnega zbora, naj sprejme ustrezen zakon o nalezljivih boleznih, je med drugim povedal v zagovoru na očitke iz interpelacije, vlada ga je zato tudi predlagala, a žal se je v državnem zboru 43 poslancev opozicije, ki so se podpisali tudi pod interpelacijo, odločilo, da ga ne sprejmejo.

Hojs se je ob tem obregnil tudi ob ustavno sodišče, ko se je vprašal, ali se je morda ustavno sodišče odločilo, da bo s svojimi odločitvami pomagalo pri ponenotenju Koalicije ustavnega loka. »Ustavno sodišče se je pokazalo kot izredno pronicljiv epidemiolog. Zakon o nalezljivih boleznih bi lahko sprejelo namreč kar samo, kot je to storilo v primeru ene od slovenskih občin,« je ocenil Aleš Hojs.

Koalicija ga podpira

Koalicijske stranke pričakovano niso podprle interpelacije ministra Aleša Hojsa, kar je pokazala že predstavitev stališč poslanskih skupin. Med drugim menijo, da opozicija epidemiološke ukrepe izkorišča za lastne potrebe ter da je tudi sama odgovorna, da je morala policija ukrepati na protestih.