Hitijo s prevzemom vlade, ker da je to njihova dolžnost

Po tem ko bodo v Levici še na internem referendumu potrdili vstop v koalicijo – svet stranke je danes brez glasu proti potrdil ministrske kandidate – bodo Gibanje Svoboda, SD in Levica podpisale koalicijsko pogodbo. Njen podpis je predviden za torek, a že h predsedniku republike Borutu Pahorju v ponedeljek naj bi prišli usklajeni. Tako glede podpore Robetu Golobu kot bodočem premieru kot glede tega, da mu zaenkrat še ne bodo sporočili podpore glede imenovanj za viceguverja in predsednika računskega sodišča. Ali si bodo za usklajevanje vzeli nekaj več časa ali pa si želijo ponovitve razpisnih postopkov, še ni jasno.

Ne glede na to, da se je postopek zbiranja kandidatur za obe mesti že zaključen, pa se na parlamentarnih hodnikih špekulira, da bi mesto predsednika računskega sodišča utegnilo zanimati Milana M. Civkla, predsednik strokovnega sveta SD za finance in nekdanjega člana evropskega računskega sodišča. Ta je do zadnjega veljal za enega od kandidatov SD za ministra, a so ga v stranki v dogovoru z Golobom zadnji hip na kohezijskem resorju nadomestili z murskosoboškim županom Aleksandrom Jevškom.

Kandidate za ministre, ki so jih zdaj potrdili v vseh strankah, bo Golob predvidoma v imenovanje predlagal takoj po svoji izvolitvi v sredo. Zato koalicija hiti tudi z dogovorom o oblikovanju parlamentarnih teles, pred katerimi se bodo kandidati predstavili. Pri tem koalicijski partnerji lovijo najkrajše roke, da bi sestavili vlado do 3. junija. Zakaj takšno hitenje? »Odhajajoča Janševa vlada ima nekakšno indijansko poletje, ko lomasti po RTV Slovenija in mimo mandata kupuje boxerje. Obnašajo se kot da je država njihova. Ljudje so vsem tem politikam 24. aprila jasno rekli ne in to ni naša naloga, ampak dolžnost, da to čim prej končamo, zato se mudi s sestavo vlado,« odgovarja Luka Mesec, koordinator Levice.

Razrez parlamentarnih delovnih teles po mestih, ki upošteva razmerja, je že na mizi. Do torka pa naj bi vodje poslanskih skupin predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič sporočili še želje glede predsedniških in podpredsedniških mest.

Kdo bo vodil Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in Komisijo za nadzor javnih financ (KNJF), kjer ima skladno s parlamentarnim poslovnikom večino opozicija, še ni jasno. Izbor predsednikov teh dveh parlamentarnih teles bi sicer znal biti še eden od pokazateljev, na kakšen način bosta SDS in NSi delovali v opoziciji.

SDS je s svojimi poteza – tudi zamenjavo zmernega Danijela Krivca za Jelko Godec na čelu vodje poslanske skupine – že nakazala svojo neizprosnost. Takoj po potrditvi poslanskih mandatov so predlagali 27 zakonodajnih sprememb in vložili dva predloga za posvetovalni referendum, in sicer na lasten predlog o noveli zakona o RTV Slovenija in noveli zakona o vladi.

Zaradi te blokade – zavrnitev predloga o posvetovalnem referendumu je možna šele po 30 dneh – bodo Gibanje Svoboda, SD in Levica sestavile najprej sestavile po trenutno veljavnem zakonu o vladi. Tako je svet Levice poleg Mesca, Simona Maljevca in Aste Vrečke potrdil še, da bo Mesec na začetku prevzel ministrstvo za delo, dokler ne bo po spremembi zakona o vladi ustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost. Maljevac pa bo do takrat državni sekretar na ministrstvu za delo.