Golob po posvetu: Glavni izziv so nedelujoči energetski trgi

Glavni izziv so nedelujoči energetski trgi, kjer bi bila potrebna regulacija, je dejal predsednik vlade Robert Golob po srečanju z vodji strank, stroko in energetskimi podjetji ter napovedal, da bo danes govoril tudi s predsednico evropske komisije o tem, da bi evropska komisija po njegovem morala zelo odločno in hitro poseči na energetske trge, predvsem na terminske energetske trge.

Da pričakuje, da bo ob cenah elektrike, ki so dvajsetkrat nad dolgoletnim povprečjem, evropska komisija posegla in ustavila terminske trge – torej možnosti zakupa za vnaprej –, pa je napovedal tudi Aleksander Mervar, direktorja družbe Eles, sistemskega operaterja elektroenergetskega sistema Slovenije.

Celotni posvet je bil po premierovih besedah ciljno usmerjen v področje energetike, predstavljeni so bili štirje zakoni, od katerih sta bila dva že predstavljena javnosti – zakonodajno podlago za prve ukrepe za pomoč gospodarstvu in prva izplačila draginjskega dodatka bodo parlamentarci potrjevali v sredo –, dva pa sta na novo, in sicer novela zakona o preskrbi s plinom ter zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju preskrbe z energijo. »Gre za nov okvir, s katerim vlada dobi podlago, da lahko v bodočih tednih in mesecih aktivno poseže na trg z energenti. Na ta način bomo lahko stabilizirali ne samo sedanjo situacijo, ampak predvsem preskrbo prihodnje leto,« je navedel Golob in napovedal dodatna srečanja v podobni zasedbi na temo makroekonomskih vprašanj.

Trg energije je mrtev, vladi več moči za ukrepanje

Slovenska vlada je po Golobovih besedah danes zjutraj tudi posredovala zahtevo za nujni sklic srečanja ministrov Evropske unije na temo energetskih trgov.

»Glede na to, da gre v glavnem za blaženje posledic energetske draginje, tukaj zelo velikih razhajanj ni. Razlike so, zato bo naša poslanska skupina vložila določene amandmaje k zakonom, ampak to trenutno ni ključna tema. Vesel sem, da smo se danes dotaknili tudi ključne teme – vzroka za to stanje, zaradi katerega smo apelirali na vlado, da je bolj aktivna, da vrši večji pritisk na tiste, ki imajo v rokah škarje in platno v Bruslju,« pa je posvet za koristnega označil predsednik SDS Janez Janša in navedel, da je ključna težava to, da se formula evropske komisije, s katero je ta želela zmanjšati delež ogljičnih virov v strukturi proizvodnje elektrike, doslej ni spremenila, kljub temu da je evropska komisija njene spremembe obljubila do maja letos.

»To je bil dober namen, vendar smo trenutno v situaciji, ko iščemo rešitev za to, da bi kratkoročno dobili čim cenejša ogljična goriva, ki se jih želimo dolgoročno znebiti. V tej situaciji je ta formula škodljiva,« je ocenil in navedel, da vojna v Ukrajini sicer vpliva na cene energentov, a ne v takšni meri, kot se to izraža v cenah energije.

»V ozadju so seveda dobički, ne samo Moskve, ampak tudi številnih evropskih multinacionalk, ki 'kasirajo' desetine milijard evrov in prek svojih lobistov vplivajo na to zamudo, do katere prihaja v Bruslju,« je dejal.

Prvak NSi Matej Tonin pa je znova opozoril, da bi pomoč gospodarstvu morala biti še višja ter da vlada ne sme pozabiti tudi na nižji srednji razred, saj bi se zaradi različnih kalkulacij lahko odločali, da bi ostajali doma. »Če bi do teh kalkulacij prišlo, bi to lahko pomenilo še več dela na črno in manj vplačil v državni proračun,« je navedel Tonin.

Bogomir Kovač, ekonomist, pa je štiri predstavljene zakone označil za osnovo za ukrepanje, da pa je predvideni finančni okvir le prvi korak, saj da bo za subvencije gospodinjstvom in gospodarstvu potrebnega mnogo več denarja. Stanje na evropskih energetskih trgih pozimi in spomladi pa bo po njegovi oceni v veliki meri odvisno od tega, kako bo ukrepala evropska komisija ter kako se bo poraba – zaradi recesije ali racionalizacije porabnikov – zmanjšala.

»Vse je odvisno od tega, kako se bo gibala ponudba. Pri plinu imamo rezervo v tem, da sistem robustno deluje in da so skladišča za mesec, dva zapolnjena ... Pri električni energiji gre pa za to, kako umiriti cene – kajti tukaj je sporna inflacija špekulativnih cen, ne sama ponudba,« je ocenil Kovač in izrazil pričakovanje, da bo povpraševanje prihodnje drugo četrtletje upadlo, saj da bo v Evropi in drugod po svetu recesija globlja, kot se zdaj napoveduje.

Sestanek predsednika vlade Roberta Goloba s predstavniki političnih strank, ekonomisti in predstavniki energetskih podjetji. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo