Glas ljudstva Bešič Loredanu: Nameravate po poti prejšnje vlade?

»Trenutnim razmeram, v katerih je več kot šest odstotkov prebivalcev po vsej državi brez izbranega zdravnika in ga tudi nima možnosti izbrati, s čimer jim je kršena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, pacienti pa iz obupa cele noči čakajo v vrsti pred zdravstvenim domom, da bi ujeli »prosto mesto«, ne moremo reči drugače kot krizne, izredne,« so v odzivu na včerajšnji nastop ministra za zdravje Danijela Bešič Loredana, ki ni varčeval s kritiko organizatorjev stavke pacientov - ta bo potekala v torek, 10. januarja, zapisali v iniciativi Glas ljudstva. 

Bešič Loredan: Nemudoma ne more nihče zagotoviti dostopa do osebnega zdravnika

Kampanjo »Ustavimo rušenje javnega zdravstva« so, kot so zapisali, oblikovali v odziv na razgradnjo sistema in v upanju na vsebinski dialog in žal jim je, da se je minister »z omalovaževanjem obregnil ob stavkovne zahteve, ne da bi jih vsebinsko komentiral«.

Lastniki zdravstvenega sistema so državljani

Ministra so opomnili, da so »izvorni lastnik zdravstvenega sistema državljani in državljanke, zavarovanci in zavarovanke, ki ga vzdržujejo s svojimi prispevki, in da oni postavljajo ključni cilj, kaj od tega sistema zahtevajo: dobre in vsem enakopravno dostopne zdravstvene storitve«. Vlada in ostali deležniki so dolžni ta cilj izvajati, ne pa ga preoblikovati na podlagi svojih interesov. Bešič Loredana so spomnili tudi, da »javni shodi, manifestacije, peticije in druge pobude civilne družbe ter aktivnega državljanstva niso 'ekstremizem', temveč so temelj in srce vsake zdrave demokracije«.

»Spoštovanje ustavne pravice do svobodnega in tudi kritičnega izražanja do delovanja vlade je bila ena izmed ključnih zavez, ki je oblikovala Gibanje Svoboda in celotno trenutno koalicijo. Označevanje konstruktivne in vsebinske iniciative civilne družbe za 'ekstremizem' je bila večkrat izpričana taktika prejšnje vlade. Namerava minister res skreniti po njihovi poti in ubirati takšne komunikacijske strategije? Ima za to mandat predsednika vlade?« so vprašali v iniciativi Glas ljudstva. Od ministra pričakujejo opravičilo »za njegove nepremišljene, škodljive in razdiralne navedbe o 'ekstremizmu' iniciative, ki jo podpira med drugim ZSSS, Zveza organizacij pacientov, preko 100 organizacij civilne družbe in tudi mnoge strokovne zdravstvene organizacije.

Tudi napad na Kebra praksa ministrov v prejšnji vladi

Odzvali so se tudi na očitek, ki ga je minister izrekel zoper člana iniciative Dušana Kebra. Kot smo poročali, je Bešič Loredan na včerajšnji novinarski konferenci ostro kritiziral pripombe nad urno postavko za zdravnike, ki bodo delali v ambulantah za neopredeljene in bodo prejemali 80 evrov na uro. »Nekdo, ki se tako zelo zgraža, je za pripravo sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju dobil v osmih ali devetih mesecih dela v letu 2017 20.000 evrov neto za 770 ur opravljenega svetovalnega dela. Brez izdelka,« je dejal Bešič Loredan. Njegov očitek je letel na nekdanjega zdravstvenega ministra Kebra. »Težko razumem, da nekdo, ki je to že počel, imel priložnost, svetoval ministrici, bil plačan za to in to zelo dobro za leto 2017, zdaj razlaga zahteve in vsaj po moji oceni zlorablja ljudi,« je sklenil Bešič Loredan.

Hipokrat, ki mora biti na ustih države

V iniciativi Glas ljudstva pričakujejo opravičilo: »Takšni 'ad personam' napadi so bili stalna praksa ministrov v prejšnji vladi in tudi velik faktor pri nezaupanju državljanov v njihovo delovanje. Prepričani smo, da tako trenutni minister, kot tudi predsednik vlade po premisleku razumeta, da takšna komunikacija nima nobenega mesta v reševanju trenutne zdravstvene krize,« so zapisali.

»Nazadnje pa si opravičilo zaslužijo predvsem vsi tisti, ki ponoči bedijo na mrazu pred zdravstvenimi domovi in vseh 130.000 državljank in državljanov brez osebnega zdravnika. Mnogi od njih bodo morda zboleli ali celo umrli, ker ne bodo deležni pravočasne zdravstvene obravnave. To je neizogibna realnost trenutne situacije. Zanikanje ali zmanjševanje dejstva, da je zdravstvo trenutno v krizi, kaže veliko neobčutljivost do vseh tistih, ki so trenutno v življenjski stiski in vseh, ki so upravičeno zaskrbljeni glede svoje situacije in tudi glede prihodnosti celotnega zdravstvenega sistema,« so zaključili v iniciativi in še enkrat pozvali na stavko 10. januarja.