Gensko spremenjene sorte trkajo tudi na naše vrtičke

Prizadevanja korporacij, da v prehranski verigi Evropejcev prevladajo gensko spremenjena semena, se pred evropskimi volitvami stopnjujejo. Naravno prehransko verigo ogrožajo uredbe, ki urejajo promet s semeni in razmnoževalnim materialom in ki bodo v primeru, da jim EU prižge zeleno luč, z naših njiv ter vrtov izrinile tudi avtohtone sorte, kakršna sta naš solkanski radič in ptujska rdeča čebula.

Kot se stopnjujejo pritiski korporacij, ki obvladujejo 60 odstotkov evropskega trga semen, tako se na drugi strani stopnjujejo opozorila stroke.

Dr. Martina Bavec, redna profesorica fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Univerzi v Mariboru, pravi, da je narode najlažje nadzirati prek semen in politične odločevalce sprašuje: »Ali smo lahko prehransko suvereni brez lastnih semen, če smo odvisni od nekaj svetovnih korporacij?«

Martina Bavec. FOTO: Mavric Pivk

»Dokumenti obljubljajo, da bodo rastline NGT zaradi svoje odpornosti na nove (in stare) škodljivce zmanjšale porabo insekticidov /../, kar v resnici pomeni, da bodo vsebovale gene, odgovorne za nove insekticidne snovi v rastlini. To bomo jedli tudi mi, še prej pa bodo te snovi prišle v naravno okolje – tudi do čebel in drugih opraševalcev. Ta vidik je iz predloga uredbe in predlaganega koncepta povsem izpuščen. Tudi za take snovi bi morala veljati prepoved vnašanja v nove rastlinske sorte,« je prepričana Bavčeva.

Pred propadom malih semenarskih hiš, ki so že nekaj časa »tarča« velikih korporacij, svarijo tudi v društvu Samooskrbni.net. Sopredsednica Sanja Lončar opozarja, da želijo korporacije semenarskiom hišam, ki se jim je uspelo obdržati na trgu, zadnji udarec zadati z uredbo, ki uzakonja zahteven proces registracije semen, in to pod pretvezo »enakih pravil za vse in zaščite potrošnikov«.

NGT je le drugo poimenovanje za GSO

Še hujše posledice utegne povzročiti uredba o novih genomskih tehnikah (NGT), ki je v bistvu le »inovativen« izraz za gensko spremenjene organizme, prepoznavne po oznaki GSO. Cilj uredbe je na evropski trg neovirano plasirati gensko spremenjena semena, ne da bi jih bilo treba označiti. Z drugimi besedami to pomeni, da bi kot naravne in varne veljale tudi tiste rastline, ki bi jim spremenili »le« do dvajset genov, pri čemer jih ne bi bilo treba označiti z GSO niti predhodno testirati njihovega vpliva na zdravje in okolje. Državam članicam ta uredba prepoveduje omejevanje gensko spremenjenih semen. Na drugi strani pa jim pušča odprte roke pri zavarovanju ekološkega kmetovanja. Korporacije bodo semena z NGT seveda patentirale, pravi Lončarjeva, kar bo povzročilo skokovito rast cen semen in posledično cen hrane v EU.

Patentiranih semen ne bo dovoljeno ohranjati, razmnoževati ali izmenjevati. FOTO: Uroš Hočevar

Semen slovenskih avtohtonih sort, kot dalmatinske ledenke, ljubljanskega rumenega korenja, visokega jeruzalemskega fižola, varaždinskega zelja ... mogoče kmalu ne bo več na trgu, ker jih bodo izrinile patentirane različice semen, menijo v društvu Samooskrbni.net. Patentiranih semen ne bo dovoljeno ohranjati, razmnoževati ali izmenjevati. Kar pomeni, da bo, kdor sam ne zna semeniti, s kupljenimi semeni in sadikami gojil neoznačene genomsko obdelane sorte.

Za zdaj je dobra novica, da je osem držav z več kot tretjino prebivalstva EU, predlog sporne uredbe zavrnilo. Kakšno pa je stališče Slovenije?

Ker se Slovenija »zaveda potenciala rastlin, pridobljenih z nekaterimi NGT«, ki pomenijo »možnost za prilagoditev kmetijstva na aktualne izzive, ki jih povzročajo podnebne razmere«, so povedali v Uradu vlade za komuniciranje, »pozdravlja namen in cilje predloga uredbe, ki ureja NGT in se strinja, da je treba na ravni EU enotno urediti regulacijo teh proizvodov«.

Jasno pa Slovenija nasprotuje »uporabi NGT rastlin katerekoli kategorije v ekološkem kmetovanju zaradi premalo informacij o njihovem vplivu na zdravje ljudi in živali ter biotsko raznovrstnost«, so dodali. Po njihovih navedbah se naša država zavzema za zakonodajne rešitve, ki bodo temeljile »na jasnih razmejitvah predlaganih kategorij rastlin NGT 1 in rastlin NGT 2 in dobro definiranih merilih enakovrednosti rastlin«, pri čemer sta ključna znanstveni pristop in sledljivost proizvodov »vključno z detekcijo in identifikacijo ter označevanjem, saj le-to zagotavlja sledljivost in pravico potrošnika do proste in ozaveščene izbire«. Kot so še poudarili, je znanstvena ocena tveganja proizvodov, pridobljenih z NGT, za Slovenijo temeljnega pomena.