Evropski denar med reformami in popravnimi izpiti

Tako kot lani oktobra so se tudi v teh dneh spet pojavile negativne neuradne ocene iz evropske komisije o osnutku načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga pripravlja slovenska vlada.
​
Sloveniji je v okviru NOO na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Znano je, da se vladni načrt osredotoča na pet področij, med katerimi so trajnostni in zeleni prehod, podporno okolje za podjetja, digitalizacija, izobraževanje ter turizem in kultura.

Vlada je lani službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) naložila, da ji predlog NOO predloži v potrditev. Iz SVRK so nam sporočili, da pri pripravi nacionalnega NOO sodelujejo s predstavniki evropske komisije. Konec lanskega leta je bilo opravljenih osem posvetovanj po posameznih razvojnih prioritetah, po novem letu pa prav tako osem. Glavna vsebinska pripomba evropske birokracije se pri vseh NOO nanaša na okrepitev reformnega dela.

Opozicija, ki v okviru iniciative Koalicije ustavnega loka (Kul) pripravlja program razvojnega desetletja s pomočjo sredstev EU, je vladi že večkrat očitala, da tako pomemben razvojni dokument skriva pred javnostjo in opozicijo.

»Pripravljamo zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora. Preden NOO oceni evropska komisija, bi ga morala nujno oceniti tudi slovenska javnost. Skrbi me, ker ni nobene javne razprave o izdatnih sredstvih EU, ki so zgodovinska priložnost za razvoj in napredek naše države v prihodnjih letih,« je do vlade kritična predsednica SD Tanja Fajon. Ker je dokument še vedno zaupne narave, so v SD v prejšnjem tednu od vlade uradno zahtevali umik omenjene stopnje tajnosti.



»Proces priprave NOO poteka za zaprtimi vrati in brez kakršnegakoli javnega dialoga. To je nesprejemljivo. Pogrešam širšo razvojno sliko z jasno začrtanimi investicijami in reformami, ki lahko Sloveniji močno olajšajo okrevanje po epidemiji in zagotovijo preobrazbo v zeleno, digitalno in inovativno družbo,« je prepričana evropska poslanka Fajonova.

Tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), soavtor knjige z naslovom Evropska sredstva od teorije do prakse, pričakuje več javne razprave o NOO, poleg tega pa opozarja še na druge vidike sprejemanja za Slovenijo pomembnega razvojnega dokumenta. Predvsem je po njegovem treba izvesti reforme na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, kar je temelj zagotavljanja odpornosti.



Bogovič opozarja tudi na precejšen razkorak v pričakovanjih med občinami, regionalnimi agencijami in ministrstvi, ter med tem, kaj se bo smelo in kaj ne financirati z evropskimi sredstvi. V usklajevanju med slovensko vlado in evropsko komisijo pričakuje, da bo morala Slovenija opraviti tudi kakšen 'popravni izpit'.

Bogovič pozdravlja, da je bil osnutek NOO do zdaj predstavljen na najrazličnejših gospodarskih forumih, kajti že pri tako imenovanem Junckerjevem skladu oziroma Evropskem skladu za strateške naložbe v Sloveniji gospodarstva nismo znali najbolje vključiti v projekte.

Evropski poslanec, ki je bil izvoljen na skupni listi s stranko SDS, pričakuje, da bo Slovenija deležna prvih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost že sredi tega leta. »Kar bo ključno, zelo hitro za tem bo treba iti z razpisi naprej, kajti dinamika načrta NOO je takšna, da bi se naj v prvih dveh letih alociralo 70 odstotkov sredstev,« je še povedal Bogovič.