Epilog kampanje Ne nasilju v zdravstvu

Pobudniki spremembe kazenske zakonodaje, ki bi omogočila večjo varnost in zaščito vseh zdravstvenih delavcev in sodelavcev, bodo danes v državnem zboru predali predlog zakona z več kot 5000 potrebnimi overjenimi podpisi.

Vložitev zakona z zbranimi podpisi je sklepno dejanje kampanje Ne nasilju v zdravstvu, v kateri se predlagatelji in podporniki zavzemajo za spremembo kazenske zakonodaje, ki bi vsem zdravstvenim delavcem zagotovila večje kazenskopravno varstvo, ko bi bili žrtve napada ali groženj. V primeru sprejetja sprememb kazenskega zakonika bo nasilje nad vsakim zdravstvenim delavcem preganjano kot napad na uradno osebo.

Novi člen 300. a kazenskega zakonika bi zagotovil kazenskopravno varstvo zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ko so žrtve resnih groženj oziroma napadov med izvajanjem zdravstvene obravnave pacienta oziroma opravljanjem nalog, povezanih z zdravstveno obravnavo pacienta, so zapisali v predlogu.

Napad na zdravstvenega delavca je zdaj kvalificiran med splošnimi kaznivimi dejanji iz poglavij kazniva dejanja zoper življenje in telo (na primer lahka telesna poškodba), kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (na primer grožnje) ali kot prekršek zoper javni red in mir.

V zdravniški zbornici za napad ali resno grožnjo z napadom na zdravstvenega delavca predlagajo zaporno kazen od šestih mesecev do treh let. Če storilec ob napadu zdravstvenemu delavcu grozi z orožjem ali nevarnim predmetom, z njim grdo ravna ali ga telesno poškoduje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

A pri zbiranju potrebnih 5000 podpisov za opisane spremembe, ki se je začelo 10. maja letos, ni šlo gladko. Elektronsko oddajanje vlog na portalu eUprava je bilo večkrat moteno, zato so pobudniki kampanje tudi za podaljšanje roka zbiranja podpisov. Čeprav rok ni bil podaljšan, jim je uspelo zbrati 7561 overjenih podpisov podpore in jih bodo danes, skupaj s predlogom zakona, odnesli v državni zbor. Ob tem bodo ob pol deseti uri dopoldan izjave podali predsednica Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) Bojana Beović, vodja delovne skupine »Ne dopuščajmo nasilja« Nena Kopčavar Guček, travmatolog in predavatelj o preprečevanju nasilja Aleš Fischinger, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman in predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.

Prizadevanja, da se zgodijo spremembe kazenskega zakonika, so stara že sedem let, že nekajkrat so poskušali s spremembo zakonodaje, ki bi zaščitila vse zaposlene v zdravstvu in jim dodelila status uradnih oseb. Ta status že imajo zdravstveni delavci v Veliki Britaniji, na Hrvaškem in Češkem, v Sloveniji pa velja za nekatere druge poklice, med drugim za politike, sodnike in policiste, je ob začetku kampanje povedala zdravnica Nena Kopčavar Guček.

Vse več nasilja

Prvo raziskavo o nasilju so na zbornici zdravstvene in babiške nege izvedli leta 1999 in takrat ugotovili, da se je 70 odstotkov vseh medicinskih sester, babic in tehnikov zdravstvene nege že spopadlo z različnimi oblikami nasilja. Raziskavo so ponovili leta 2011, takrat je bil odstotek še nekoliko višji, povečal se je tudi odstotek fizičnega nasilja.

Anketa, ki so jo opravili leta 2019 med člani zdravniške zbornice, pa je pokazala, da je nasilje, s katerim se zdravniki srečujejo vsak dan, velik problem. Med 1478 anketiranimi je bilo le devet odstotkov zdravnikov in 26 odstotkov zobozdravnikov takih, ki še niso bili izpostavljeni nasilju na delovnem mestu. Kot najpogostejše povzročitelje nasilja so anketirani navajali paciente in svojce, veliko pa ga je tudi med sodelavci. Kar 89 odstotkov zdravstvenih delavcev je bilo namreč že žrtev verbalnega nasilja na delovnem mestu, 41 odstotkov pa tudi fizičnega nasilja. Predlagana sprememba zakona je korak v pravo smer za izboljšanje razmer za delo zdravstvenih delavcev, miru in varnosti v zdravstvenih ustanovah ter prispevek k ničelni toleranci do nasilja, so prepričani pobudniki kampanje Ne nasilju v zdravstvu.

Najpogostejši povod za izbruh nasilja nad zdravniki in zobozdravniki je organizacija dela (naročanje in predolgo čakanje v čakalnici), sledijo psihični vzroki pri povzročitelju ter neupravičena zahteva po napotitvi. V letih 2007 in 2017 sta pacienta vzela življenje dvema zdravnikoma.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so lani zaznali 481 pomiritev agresivnih pacientov, od tega 51 primerov neposrednega fizičnega napada na zdravstveno osebje, več kot 90 odstotkov vseh pa se jih je zgodilo v urgentnem bloku. Policija je posredovala v 86 primerih.

Prijave zbirajo tudi v zdravniški zbornici, a toliko prijav ni, saj se napadeni bojijo povračilnih ukrepov. Leta 2019 so dobili osem prijav, leta 2020 11, leta 2021 28, leta 2022 29, leta 2023 19, od januarja do aprila letos pa deset.