Ustavno sodišče (US) je bilo v zadnjem letu precej na očeh javnosti, predvsem zaradi velikih pričakovanj ob vložitvah več pobud za oceno ustavnosti, povezanih z epidemiološkimi ukrepi in zakonodajo, ki ureja nalezljive bolezni.

»Spremenjene razmere so terjale hitro prilagoditev našega delovnega vsakdana, ob prizadevanju zagotoviti čim bolj nemoteno in polno učinkovito izvrševanje pristojnosti ustavnega sodišča. Hkrati je bilo ustavno sodišče v lanskem letu prav zaradi epidemije bolezni covid-19 soočeno z večjim številom vloženih zahtev in pobud, s katerimi so se izpodbijali epidemiološki ukrepi ter zakonodaja, ki ureja nalezljive bolezni in ukrepe za soočanje z njimi,« je ob predstavitvi letnega poročila dela US povedal predsednik Rajko Knez.
 

Več prednostnih zadev

Izpostavil je, da so hitro spremenili poslovnik, kar jim je omogočalo delo na daljavo oziroma od doma, prav zaradi tega pa so lahko nemoteno obravnavali zadeve, odpadla ni tako rekoč prav nobena seja. So bili pa zaradi pripadov absolutno prednostnih zadev primorani začasno odložiti druge primere.



Prvi mož ustavnega sodišča pri tem poudarja, da bi bilo povsem nesprejemljivo, če bi jim zaradi kopice dela primanjkovala časa za strateške premisleke. Zato ob tem tudi pozdravlja pobudo pravosodne ministrice o spremembi delovanja ustavnega sodišča. »Predsedniki sodišča na to opozarjamo že desetletje, zato bomo na ustavnem sodišču pri tem gotovo aktivno sodelovali,« je dodal.

V zadnjem času je bilo US večkrat tarča tudi kritik, predvsem ob zadnji odločitvi glede svobode zbiranja in shodov. Na očitke, da so na US sami vrhunski epidemiologi in bodo morali nositi tudi odgovornost za posledicami, pa je Knez povedal, da si želi, da US ostane nad določenimi twitter kritikami.

Trk ob človekove pravice

»Vsa sodišča, kot tudi US, se morajo soočiti z odločitvijo, ki jo ima strokovna argumentacija v spisih. To morajo potem umestiti v človekove pravice oziroma trkom vanjo in pri tem tehtajo. To velja tudi za zadnje odmevne odločitve.« O shodih in protestih pa pravi, da so določena zbiranja osnovni del demokratičnih postopkov in jih je treba obravnavati drugače.



Glede obravnave epidemioloških ukrepov pa se je, kot so izpostavili v uvodu letnega poročila, pokazala nova razsežnost vprašanja, na katero je US že v preteklosti pogosto odgovarjalo.

To je vprašanje obstoja pravovarstvene potrebe za presojo predpisov, ki v času odločanja US ne veljajo ali ne veljajo več, če vlagatelj ne more izkazati, da so mu nastale posledice protiustavnega predpisa in da te niso bile odpravljene. Vladni protikoronski ukrepi (uveljavljeni z odloki) so pogosto veljali krajši čas. Ustavno sodišče, četudi bi zelo pohitelo, sploh ne bi utegnilo odločati o njihovi ustavnosti – že vzpostavitev kontradiktornosti med udeleženci postopka terja svoj čas.

Če so delo ustavnih sodnikov lani zasuli s tako imenovanimi covid ukrepi, pa je bilo manj pobud za oceno ustavnosti odločitev sodišč. Rajko Knez to pripisuje zmanjšanemu obsegu dela rednih sodišč, razen vrhovnega, ki je načeloma ves čas deloval normalno.
 

Prekrškovni postopki le izjemoma

Ob koncu leta 2020 je imelo US skupaj 2100 nerešenih zadev (brez množičnih), od tega 17 zadev iz leta 2016, 109 zadev iz leta 2017, 348 zadev iz leta 2018 in 698 zadev iz leta 2019. Preostale nerešene zadeve (928) so bile prejete leta 2020. Med nerešenimi zadevami je bilo 560 prednostnih in 98 absolutno prednostnih zadev. Kot take so označene predvsem zadeve, ki jih morajo glede na njihovo naravo pospešeno obravnavati tudi redna sodišča.



Ob številkah je Knez poudaril, da se je lani po več letih število nerešenih zadev zmanjšalo. K temu je pripomogel tudi manjši pripad prekrškovnih zadev (teh je bilo prej na US kar okoli 15 odstotkov). Pritožbe proti prekrškovnim odločbam se morajo namreč reševati na rednih sodiščih, saj US sprejme ustavno pritožbo v obravnavo samo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

Ker se po veljavni ureditvi šteje, da pri prekrških ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, ustavna pritožba praviloma ni dovoljena.