Enotno vstopno točko hvalijo vsi

Slovenj Gradec – Koroški dom starostnikov iz Črneč pri Dravogradu, Zdravstveni dom Celje in Center za socialno delo Krško, ki preverjajo, kako bo zakon o dolgotrajni oskrbi deloval v praksi, bodo svoje delo opravili čez dobrega pol leta. Njihove izkušnje naj ne bi ostale mrtve črke na papirju.

Na ministrstvu za zdravje predložitev zakona v javno razpravo načrtujejo januarja prihodnje leto. »Vsebinske rešitve in finančne posledice še usklajujemo,« so sporočili. Medtem bodo prednosti in pomanjkljivosti osnutka zakona še kakšen mesec preverjali v praksi v okviru pilotnega projekta, saj bodo ugotovitve uporabili kot izhodišča za nadaljnji razvoj področja dolgotrajne oskrbe.

»Namen pilotnih aktivnosti je preizkusiti ključna orodja, mehanizme in storitve na področju integrirane dolgotrajne oskrbe v treh okoljih: urbanem, semiruralnem in ruralnem,« so pojasnili na ministrstvu.

Izkušnje na terenu so povsod dobre, a različne. Janez Praček z ministrstva za zdravje je povedal: »Novost v sistemu je enotna vstopna točka, ki se je povsod izkazala za dobro rešitev. Na tem mestu dobi potencialni uporabnik storitve dolgotrajne oskrbe, njegovi sorodniki pa vse informacije.«
 

Več kot tri tisoč obiskov

Na Koroškem je dvoletni projekt vreden 1,7 milijona evrov. Uporabniki, ki so vanj vključeni, so bili seznanjeni, da bodo storitve v okviru projekta lahko koristili le do sredine leta 2020, ko se konča. Številni so že zdaj v skrbeh, kje bodo pomoč našli po izteku, saj ni pričakovati, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi do takrat že sprejet. Vodja projekta v šestih koroških občinah Marjana Kamnik je v okviru pilotnega projekta prejela 536 vlog posameznikov. Doslej so jih ocenili 471, do konca projekta jih bodo 360. Na terenu so opravili kar 3100 obiskov oziroma 2800 ur.

V pilotni projekt so med drugim vključili storitev telemedicine, ki omogoča, da na daljavo spremljajo bolnike s srčnim popuščanjem ali sladkorno boleznijo, v nekaterih primerih pa kar obe bolezni. Kamnikova trdi, da je sistem dober, ker na terenu sodelavcem omogoča izvajanje zdravstvenih storitev. To doslej ni bilo mogoče, zato so bili kandidati za namestitev v dom tudi tisti uporabniki, ki, denimo, zaradi lažje oblike demence niso vedeli, kdaj vzeti kakšno zdravilo. V domačem okolju bi lahko po novem ostal tudi nekdo, ki bi moral v dom samo zato, ker prejema inzulin in ne obvlada merjenja krvnega sladkorja. Novost med storitvami je tudi sprostitev z glasbo, ki jo izvajajo predvsem pri starejših z demenco.

Janez Praček meni, da je tak način priprave zakona dober, a opozarja, da ne moremo pričakovati, da se bodo vse dobre prakse iz pilotnega projekta tudi zares znašle v zakonu in njegovih podzakonskih aktih, čeprav si izvajalci pilotnega projekta na terenu to želijo.