Energija je lahko pri nas cenovno še dostopnejša

Švedska, Danska in Švica so glede na zagotavljanje energetske varnosti, energetske enakopravnosti, ki jo v bistvu predstavlja cenovna dostopnost, in okoljske trajnosti vodilne svetovne velesile tudi v 2022. Slovenija je v letu dni preskočila enajst mest, kar je največ med 133 udeleženkami t. i. energetske trileme, in si skupaj z Estonijo deli visoko deveto mesto.

Svetovni energetski svet (WEC), ki že od 2010 meri omenjene tri razsežnosti v t. i. energetski trilemi, dejstvo, da v njenem vrhu že nekaj zadnjih let praktično ni sprememb in da na najvišjih mestih ostajajo Švedska, Danska in Švica, pripisuje »dobro uveljavljeni energetski politiki in ustrezni energetski mešanici« v teh državah. Hkrati pa opozarja, da glede na to, da so podatke za trilemo 2022 pridobili pred ukrajinskim konfliktom, le-ti ne odražajo »obstoječe energetske situacije« oziroma da dolgoročni informativni trendi, ki jih nakazujejo, vsebujejo določeno tveganje.

Svetovni energetski indeks. Infografika Delo

Največ mest prekočila Slovenija

Preskok, ki sta ga na lestvi napravili Slovenija in Estonija - slednja je napredovala za osem, Slovenija pa za enajst mest - pripisujejo napredku na vseh treh ravneh trileme, pri čemer opozarjajo, da »primerjava z lansko uvrstitvijo sicer ni povsem ustrezna zaradi vsakokratnega dopolnjevanja metodologije razvrščanja držav«.

Hidroelektrarna Mariborski otok. Slovenija bo morala sprejeti določene kompromise v cenovni dostopnosti energije in okoljski trajnosti. FOTO: Tadej Regent

K napredku Slovenije naj bi tako največ prispevali ukrepi za zaščito najbolj ranljivih; na rovaš teh smo v dimenziji energetske enakopravnosti oziroma cenovne dostopnosti napredovali kar za enajst točk, a WEC je mnenja, da ima Slovenija v tem segmentu še dosti potenciala. Vidnejši je tudi napredek pri okoljski trajnosti, in sicer zaradi upadanja emisij iz energetskega sektorja, nižjih vsebnosti ogljikovega dioksida in zmanjševanja onesnaženosti zraka v zadnjih dveh desetletjih. Najmanj smo napredovali v energetski varnosti, kar WEC pripisuje vojni v Ukrajini. Stabilnost v energetski trilemi Slovenija po oceni WEC dosega »zaradi dobro uravnotežene mešanice energetskih virov, ki jo sestavljajo v tretjinskem deležu vodne elektrarne, tretjinskem jedrske in prav tako tretjinskem deležu premog, in močno medsebojno povezano elektroenergetsko omrežje«. Bo pa na zanesljivost oskrbe, poudarjajo, močno vplivalo zaprtje premogovne enote z močjo 600 megavatov predvidoma v letu 2033 … WEC je v poročilu še spomnil, da bo morala Slovenija že v 2023 revidirati svoj nacionalni podnebno-energetski integrirani načrt, »kjer bo treba uvesti višje cilje glede obnovljivih virov v skladu z višjimi ambicijami EU«. Glede na to, da so projekti obnovljivih virov energije opredeljeni kot projekti v prevladujočem javnem interesu, še ugotavlja WEC, bomo morali v Sloveniji sprejeti določene kompromise »med razsežnostmi energetske varnosti in okoljske trajnosti«.

Brez jedrske energije zelo odvisni od uvoza

Poročilo o energetski trilemi za Slovenijo omenja tudi razpravo o gradnji drugega bloka krške nuklearke, ki da se »vse bolj krepi«, pri čemer »Slovenija pozdravlja nedavni razvoj v zvezi s taksonomijo EU«. Spomnimo: ta jedrsko in plinsko energijo opredeljuje kot prehodni tehnologiji, potrebni za doseganje podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, omogočila pa naj bi tudi trajnostno financiranje prihodnjih projektov na tem področju, s pomočjo katerih bi naša država povečala samooskrbo in energetsko neodvisnost.

Primat Švedske, Danske in Švice

Švedska, ki je ohranila prvo mesto od leta 2021, po oceni WEC v središče sedanjih energetskih politik postavlja energetsko pravičnost. Na Danskem, ki je zasedla drugo mesto v trilemi, in kjer energetski kapital ostaja stabilen, povečuje pa se okoljska trajnost, je zaradi rekonstrukcije največjega danskega plinskega polja upadla energetska varnost. Danci si sicer prizadevajo za vetrne elektrarne na morju. Visoko mesto Švice pa poganja zlasti cenovna dostopnost energije, ki jo zagotavljajo s 86-odstotno »mešanico« jedrske in hidroenergije. Rusija je na 29. mestu, Kitajska na 40. mestu lestvice.