Efsa za odpravo kletk v perutninarstvu

Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) je za izboljšanje dobrobiti kokoši nesnic in piščancev, ki se redijo za meso, predlagala prenehanje reje v kletkah. Pomembno je jasno Efsino sporočilo, da bi morale vse ptice živeti v sistemih reje brez kletk.

Z novimi mutacijami se povečuje tveganje za ljudi

»Po naši znanstveni presoji zaključujemo, da uporaba kletk vodi v hude posledice za dobrobit živali, kot so omejitev gibanja, nezmožnost izražanja naravnega, za vrsto specifičnega obnašanja, kot je peščena kopel, in izolacijski stres v primeru namestitve v kletkah za eno žival. Zato Efsa predlaga nastanitev vseh ptic v alternativnih sistemih,« je dejal Frank Verdonck, vodja enote za biološka tveganja, zdravje in dobrobit živali.

Strokovnjaki agencije so v okviru revizije zakonodaje o dobrobiti živali, ki jo pripravlja evropska komisija, opravili presojo sistemov vzreje piščancev in kokoši v EU. Identificirali so nevarnosti, ki so jim živali izpostavljene, in posledice za njihovo dobrobit. V dveh znanstvenih mnenjih – za piščance, ki se redijo za meso, in kokoši nesnice –, ki so ju objavili 21. februarja, so priporočili tudi končanje praks krajšanja kljunov in omejevanja hrane. O krajšanju kljunov, ki je razširjeno za preprečevanje kljuvanja perja in kanibalizma pri piščancih, mlajših od deset dni, ki so namenjeni za proizvodnjo jajc, so v poročilu zapisali, da »to ne bi smelo biti potrebno, če se upoštevajo dobre prakse ravnanja z živalmi«.

Efa je podala tudi več priporočil: izboljšanje struktur v bivališčih, ki živalim omogočajo počitek na dvignjenih platformah, zmanjšanje gostote živali v reji, možnost izpusta in zmanjšanje hrupa. FOTO: Tadej Regent

Kot glavne grožnje dobrobiti perutnine je Efsa identificirala gensko selekcijo živali, ki je usmerjena v hitro rast, veliko gostoto živali v rejah, visoke temperature, pomanjkanje ali slabo kakovost nastilja in slabo osvetlitev. Podala je tudi več priporočil za izboljšanje dobrobiti: izboljšanje struktur v bivališčih, ki živalim omogočajo počitek na dvignjenih platformah, zmanjšanje gostote živali v reji, možnost izpusta in zmanjšanje hrupa.

Zakonski predlog še letos

Evropska unija je ena največjih proizvajalk piščančjega mesa. Letno vzredi okoli šest milijard piščancev, iz katerih pridobi 13,3 milijonov ton piščančjega mesa. Leta 2021 se je evropska komisija v krovni strategiji za bolj trajnostne prehranske sisteme Od kmetije do vilic zavezala, da bo v okviru prenove zakonodaje o dobrobiti živali pripravila zakonodajni predlog za prepoved reje več vrst živali v kletkah. Objavila naj bi ga v drugi polovici leta. S tem se je odzvala na zahtevo Evropske državljanske pobude Končajmo dobo kletk (End the Cage Age), v kateri se je 1,4 milijona podpisnikov izreklo za odpravo kletk pri reji živali in prehod na rejo brez kletk z začetkom leta 2027. V EU v kletkah redijo več kot 300 milijonov živali.

Efsina znanstvena mnenja bodo podlaga za zakonodajne spremembe. Poleg mnenj o dobrobiti piščancev in kokoši so objavili znanstveno mnenje o dobrobiti prašičev in pet mnenj o dobrobiti rejnih živali med prevozom, v katerih prav tako predlagajo ukinitev kletk. Pripravljajo se še znanstvena mnenja o dobrobiti pri reji telet, molznic, rac, gosi in prepelic.

Prednosti in slabosti alternativnih sistemov

Alternativni sistemi reje se v praksi uporabljajo že dolgo, le da manj v intenzivnih rejah perutnine, je povedala Olga Zorman Rojs, predstojnica Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce na veterinarski fakulteti univerze v Ljubljani. Med alternativne sisteme uvrščamo talno rejo v hlevu, kjer se živali vzrejajo le na tleh (v eni etaži). V talno rejo spada tudi sistem reje v voljerah (večje kletke, v katerih ptice lahko preletavajo), in reja z izpustom. Poleg tega v alternativne sisteme reje vključujemo pašno rejo, posebej pa je opredeljena ekološka reja. Vsak sistem ima svoje značilnosti in zakonsko opredeljene zahteve. Vsem alternativnim sistemom pa je skupno, da živalim omogočajo boljše pogoje v primerjavi z rejo v obogatenih kletkah, je pojasnila sogovornica.

FOTO: Oste Bakal/Slovenske novice

Ni pa vse enoznačno, saj so kokoši v pašnih in ekoloških sistemih reje bolj izpostavljene virusnim, bakterijskim in parazitarnim okužbam. Ti sistemi namreč omogočajo stik z drugimi domačimi in prostoživečimi pticami, je opozorila Olga Zorman Rojs. Zadnji izbruh visoko patogene aviarne influence pri domači perutnini v Sloveniji je bil v reji kokoši z izpustom.

Brez finančne pomoči rejcem bodo izdelki dražji

Leta 2021 so v EU skoraj polovico vseh kokoši nesnic redili v obogatenih kletkah, 36 odstotkov v hlevski reji, 13 odstotkov v reji z izpustom, sedem odstotkov pa v ekološki reji. Podatki za Slovenijo za leto 2021 so v primerjavi evropskim povprečjem bolj vzpodbudni. Le nekaj več kot 17 odstotkov kokoši je bilo rejenih v sistemu obogatenih kletk. Najvišji je bil delež kokoši v talni reji, v reji z izpustom je bilo skoraj 19 odstotkov živali, v ekološki reji pa 2,6 odstotkov. To po besedah Zorman Rojsove kaže, da so se rejci perutnine v Sloveniji že doslej dobro prilagajali tendenci opuščanja reje v obogatenih kletkah.

»Splošna javnost, še bolj pa rejci, ki so vsak dan v stiku z živalmi, so vse bolj ozaveščeni o raznovrstnih potrebah živali,« meni Olga Zorman Rojs. Toda zamenjava tehnologije zahteva velik finančni vložek v nakup nove opreme in pridobivanje večjih talnih površin. Ta proces ne bo enostaven ne v Sloveniji ne v drugih državah članicah. Če ne bo zagotovljeno dovolj denarja, lahko pričakujemo tudi negativen finančni učinek v žepih potrošnikov, ocenjuje.