DZ znova potrdil noveli zakonov o tujcih in o delovnih razmerjih

DZ je z 52 glasovi za in osmimi proti ob ponovnem odločanju po odložilnem vetu DS znova potrdil novelo zakona o tujcih. Poslanci SDS so sejo DZ obstruirali. Novela iz dveh na eno leto skrajšuje rok, po katerem je tujec upravičen do združitve z družino in za družinske člane namesto pogoja A1 uvaja t. i. preživetveno raven znanja jezika.

Državni svetnik Andrej Poglajen je odločitev DS za odložilni veto pojasnil z besedami, da novela prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družin. Preživetvena raven znanja jezika nadalje ni strokovno utemeljena in ne upošteva mednarodnih dogovorov, kot je skupni evropski jezikovni okvir.

Znanje slovenščine je po Poglajnovih besedah zelo pomembno za uspešno integracijo v družbo, saj je jezik osnovna sestavina slovenske kulture in nacionalne identitete.

Učenje slovenskega jezika. FOTO: Jure Eržen/Delo

V imenu vlade kot predlagatelja novele je državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle poudarila, da so spremembo uvedli, ker se na eni strani povečuje število zavezancev za preizkus znanja iz slovenskega jezika, na drugi strani pa je premalo izvajalcev izpitov, certificiranih po skupnem evropskem jezikovnem okviru. Očitke DS o strokovni nedefiniranosti spremembe je zavrnila kot neutemeljene, saj bo kriterije in merila tečajev določil minister, pristojen za šolstvo, pripravila pa jih bosta Zavod RS za šolstvo in Andragoški center Slovenije.

Dodala je, da sprememba velja le za družinske člane, ki se združujejo s tujci, ki imajo dovoljenje za začasno prebivanje. Kasneje bodo ti družinski člani imeli možnost, da svoje znanje jezika nadgrajujejo, potrdilo o znanju jezika na t. i. preživetveni ravni pa bo veljavno le za postopek pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ostaja v veljavi pogoj znanje jezika na ravni A2, je ponovila.

DZ vnovič potrdil tudi novelo zakona o delovnih razmerjih

DZ je po vetu državnega sveta, izglasovanem minuli teden, na današnji izredni seji vnovič potrdil novelo zakona o delovnih razmerjih, ki ob določbah evropskih direktiv, kot je petdnevni oskrbovalski dopust, prinaša še ukrepe za zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev družinskega nasilja.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je danes ponovil, da je pri pripravi sprememb zakona o delovnih razmerjih kontinuirano prihajalo do kršenja pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in da je bila delodajalska stran obravnavana izrazito neenakopravno.»Dialog, v katerem je vsaj ena stran preslišana, ni dialog,« je podčrtal.

Med rešitvami v noveli je kot problematično omenil dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev nasilja v družini. V zvezi s prvim je dejal, da gre za neenako obravnavo varovanih kategorij delavcev, pri čemer da bodo celotno breme te ureditve nosili delodajalci, v zvezi z drugim pa, da je bil ukrep v zakon vključen mimo socialnega dialoga.

»Gospodarstvo je bilo v zadnjem letu deležno že mnogih obremenitev, če ne drugega, je že samo dan solidarnosti 14. avgusta 2023, ki ni imel jasno znanih učinkov, gospodarstvo stal več kot 120 milijonov evrov. Napovedujejo pa se še dodatne davčne obremenitve v zvezi z obnovo po poplavah in pokojninsko reformo, dražje čezmejne storitve. Pri tem pa na vidiku še ni nobenih ukrepov, ki bi gospodarstvo vsaj deloma razbremenili,« je bil kritičen Lotrič.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je zavrnil očitke o kršenju pravil ESS. Ob tem je spomnil na osrednje rešitve novele. Ta na podlagi evropskih direktiv prinaša pravico delavcev do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in do zahteve varnejše oblike zaposlitve, ob tem pa tudi subsidiarno odgovornost v gradbeništvu. Uvaja še druge spremembe v korist delavcev: dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov, pravno varstvo pri pisnem opozorilu pred odpovedjo, višje zneske za agencijske delavce na čakanju, pravico do odklopa. Novela ščiti tudi žrtve nasilja v družini.

»Nič od tega ni kaj takega, da bi prekomerno obremenjevalo naše gospodarstvo, če naše gospodarstvo tega ne more preživeti, potem ni problem v tem zakonu,« je prepričan. Spomnil je še, da novela predstavlja kompromisni predlog, saj so iz nje izpadle mnoge sprva predvidene rešitve, med njimi možnost 30-urnega polnega delovnika.

Kritičen je bil še, ker bo Slovenija zaradi veta najverjetneje zamudila rok za implementacijo evropskih direktiv, »za kar nam lahko grozi kazen Evropske komisije«.