Državni svet o vetu na zakon o delovnih razmerjih

Novelo zakona o delovnih razmerjih, ki je bila v četrtek pred praznikoma sprejeta v precej manj ambiciozni obliki, kot je bilo napovedano še spomladi, danes čaka še preizkus v državnem svetu. Če bodo svetniki izglasovali veto, bo državni zbor moral o noveli odločati ponovno, za potrditev pa bo potrebnih 46 glasov poslancev.

Prvi del vsebine novele zakona o delovnih razmerjih je prenos določb dveh evropskih direktiv v domačo zakonodajo. Te delavcem prinašajo pravico do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana ter pravico, da od delodajalca zahtevajo varnejšo obliko zaposlitve. S sprejetjem teh sprememb se mudi, saj jih mora Slovenija uveljaviti do 10. novembra, sicer državi grozi do 1,5 milijona evrov globe.

Vlada je predlagala neusklajene rešitve

Za interesno skupino delodajalcev, ki so v državnem svetu predlagali odložilni veto, so sporne nekatere druge določbe, na primer rešitve o zaščiti sindikalnih zaupnikov, ki bi se jim morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji, ter zaščita žrtev nasilja v družini, med drugim s pravico do petdnevnega plačanega dopusta.

Socialni partnerji so se o noveli zakona, ki velja za malo delavsko ustavo, pogajali več mesecev. Prva različica je šla junija v javno obravnavo neusklajena, tudi to je bil vzrok, da so delodajalci julija izstopili iz ekonomsko-socialnega sveta. Nato so oktobra vse tri strani na maratonskih sestankih poskusile s ponovnim usklajevanjem, a neuspešno.

Vlada je v državni zbor poslala neusklajen predlog, ki je bil bliže pričakovanjem sindikalne strani, pri tem pa poudarila, da naj bi zdaj sprejeti noveli sledila še ena. Za to naj bi socialni partnerji v drugem krogu pogajanj uskladili še rešitve, ki so jih izločili, sindikati in delodajalci pa bodo imeli možnost podati dodatne predloge.

Ali se bodo delodajalci, ki so prejšnji teden po sprejetju zakonske novele v DZ trdili, da je koalicija pokazala, da ji ni mar za socialni dialog, udeležili drugega kroga pogajanj o zakonu, še ni jasno. Takrat so predstavniki 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj izrazili razočaranje in nezadovoljstvo nad načinom sprejemanja novele. Poudarjali so, da je vsebina zakona v nasprotju z obljubo, ki jim jo je dal predsednik vlade Robert Golob na sestanku 9. oktobra, da bodo sprejeli le direktivi in usklajene kompromisne predloge.

Veto tudi na zakon o tujcih?

Državni svet bo danes obravnaval tudi predlog odložilnega veta na novelo zakona o tujcih, ki ga je DZ sprejel prejšnji teden. Veto predlaga skupina svetnikov s prvim podpisanim Andrejem Poglajnom, ki opozarja, da moramo biti pri sprejemanju predlogov za znižanje pogojev, povezanih z znanjem slovenskega jezika, zelo previdni.

V obrazložitvi predloga so zapisali, da novela zakona o tujcih prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družine. Novela uvaja novo, tako imenovano preživetveno stopnjo poznavanja slovenskega jezika. Ta pa strokovno ni definirana, opozarjajo predlagatelji veta.