Dvomi o uspehu konstruktivne nezaupnice

Ljubljana – Koalicija ustavnega loka (Kul) bo po napovedih njenega kandidata za mandatarja Karla Erjavca prihodnji petek vložila konstruktivno nezaupnico proti vladi Janeza Janše. Podpise pod nezaupnico, ki naj bi jo v prihodnjih dneh še dopolnili, naj bi začeli zbirati v torek. Erjavec pa je tudi včeraj v pogovorih s predstavniki Kula zatrjeval, da bodo nezaupnico podprli tudi štirje poslanci njegove stranke, ki pa se do tega javno še niso želeli opredeliti.

Anketa, ki jo je za Delo opravil Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, kaže, da respondenti ne verjamejo v uspeh, saj jih več kot 61 odstotkov meni, da prvaku Desusa ne bo uspelo zbrati dovolj glasov za zamenjavo vlade.





Vsaj tri možne razloge za takšno mnenje ponuja politolog in profesor na fakulteti za družbene vede Miro Haček. »Javnost, kot kaže, spremlja različne medije, kjer se je že pojavil dvom, ali Karl Erjavec obvladuje lastno poslansko skupino, kar ni najboljša referenca za zbiranje 46 poslanskih glasov. V preteklosti je že marsikaj povedal, pa tega ni uresničil, napovedoval je, da bo Koalicija ustavnega loka vložila konstruktivno nezaupnico zoper v vlado v decembru, pa tega ni storila ... Preveč preoptimističnih izjav je dal, pa se potem niso izkazale za resnične. Prav tako za svoj uspeh potrebuje vsaj del SMC, od koder pa so prihajale zelo konsolidirajoče izjave,« pojasnjuje Haček in zato poudarja tudi potrebo po premisleku, ali se strankam sploh splača vložiti konstruktivno nezaupnico, če skoraj dve tretjini volilnega telesa vidita, da to ne bo izvedljivo.

Morda bi bilo, tako še sogovornik, smiselno premisliti celo o drugem kandidatu za mandatarja.

Komu se zdi nezaupnica dobra poteza

Na vprašanje, ali menijo, da je vložitev konstruktivne nezaupnice vladi primerna ali neprimerna politična odločitev, pa anketirani odgovarjajo zelo deljeno. Nekaj več jih celo meni, da ne. Da je vložitev konstruktivne nezaupnice zelo primerna oziroma primerna politična odločitev, menijo predvsem podporniki Levice (86 odstotkov), LMŠ (78 odstotkov) ter SD (72 odstotkov), po večini mladi, stari od 25 do 34 let (63 odstotkov) in anketiranci iz osrednjeslovenske regije (60 odstotkov).



Na drugi strani pa, razumljivo, podporniki SDS menijo, da je konstruktivna nezaupnica zelo neprimerna oziroma neprimerna politična odločitev, tako tudi v 90 odstotkih podporniki NSi, pri tej skupini prednjačijo anketiranci z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (69 odstotkov) in tisti, ki so doma v Savinjski regiji (68 odstotkov).

 

Janša: Iz te moke ne bo kruha

»Večina javnosti še ni pomešala morebitne goreče želje po tem, da naj vlada gre, z realno možnostjo, da se v tem sklicu v januarju to lahko zgodi. Tako je tudi logična druga ocena, da konstruktivna nezaupnica ni prava pot za zamenjavo vlade. Tega odgovora ni treba razumeti zgolj generalno, kot je v resnici postavljeno, temveč v povezavi s prvim vprašanjem in prav z aktualnimi konkretnimi razmerami, ko možnosti za uspeh skorajda ni. Je pa iz obeh odgovorov tudi možno sklepati, da vlada Janeza Janše še ni prestopila tistega praga, ki bi ga večina javnosti prepoznala kot: Dovolj je, spelji se že! Slovensko politično telo se, kot kaže, po zaslugi delovanja vlade in opozicije postavlja tako, da je prav ta vlada še edina trdnost v vsej negotovosti, ki jo pripoznavajo vsi akterji, ki so odvisni od javnosti,« ocenjuje politolog in profesor na fakulteti za družbene vede Igor Lukšič, sicer tudi nekdanji predsednik SD in minister.

Da bo vlada končala mandat, so včeraj enotno ocenili vsi trije prvaki koalicije Janeza Janše, ki je slikovito ocenil, da »iz te moke ne bo kruha, četudi bo peka dana v peč«. Javnost pa da naj sama oceni, ali je moralno epidemijo zlorabljati v politične namene. Čas glasovanja o nezaupnici pa po njegovi oceni sovpada s pričakovanim vrhom epidemije.