Državno odvetništvo: Slovenija ni diskriminirala invalidov

V državnem odvetništvu navajajo, da Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v sodbi v zadevi Toplak in Mrak proti Sloveniji ni ugotovilo nobene diskriminacije, ampak pomanjkanje pravnih sredstev, s katerimi bi pritožnika pred domačimi sodišči lahko uveljavljala svoje očitke o domnevni diskriminaciji.

Pritožnika Franc Toplak in Iztok Mrak zaradi invalidnosti uporabljata električni invalidski voziček. Toplak je leta 2019 umrl, postopek pred ESČP pa sta nadaljevali njegovi hčerki. Pritožnika sta pred ESČP državi očitala domnevno pomanjkanje ustreznih ukrepov, ki bi jima omogočili, da volita na volitvah poslancev v Evropski parlament leta 2019 in na referendumu o družinskemu zakoniku leta 2015.

Slovenija je diskriminirala invalide

Pritožbi sta vsebovali tudi očitke o pomanjkanju učinkovitih pravnih sredstev. Pred referendumom 2015 sta Toplak in Mrak vložila tožbi na upravno sodišče in zahtevala prilagoditev volišč, a v teh sodnih postopkih nista bila uspešna. Oba sta glasovala na referendumu 2015, Mrak pa je volil tudi na volitvah 2019.

Brez pravnega sredstva

ESČP je glede referenduma leta 2015 ugotovilo, da pritožnika nista imela na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko pred domačimi sodišči uveljavljala svoje zahteve. S pravnim sredstvom po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi uspela le, če bi njuni očitki potencialno lahko vplivali na izid referenduma 2015, navajajo v državnem odvetništvu.

S tožbo po zakonu o upravnem sporu bi po referendumu lahko dosegla ugotovitev morebitne kršitve človekovih pravic, glede na pravila obligacijskega prava pa ne bi uspela z zahtevkom na odškodnino za nepremoženjsko škodo. Država zato ni zadostila zahtevam konvencije, ki določa, da mora imeti vsakdo pravico do učinkovitih pravnih sredstev.

Ob tem je ESČP zavrnilo vse ostale očitke pritožnikov, navajajo v državnem odvetništvu.

Sprenevedanje o pravicah invalidov

Dodajajo, da je ESČP v zvezi z referendumom 2015 ugotovilo, da ni kršitve splošne prepovedi diskriminacije. Pritožnika sta lahko glasovala na volišču blizu svojega doma. Prilagoditve miz, glasovalnih kabin in skrinjic niso bile izvedene vnaprej, sta pa imela pritožnika na voljo pomoč na volišču. Oba sta glasovala samostojno. Pritožnik Toplak ni izkazal, kako naj bi to, da je glasoval sredi volišča, vplivalo na tajnost volitev.

Mrak pa je pred ESČP navedel, da je na vstopu na volišče na klančini potreboval pomoč mimoidočega. Pred domačimi sodišči se je pritoževal zaradi naklona klančine. ESČP ugotavlja, da se je državna volilna komisija ustrezno in konstruktivno odzvala na zahteve pritožnikov, naj bodo njuni volišči dostopni. Na zahtevo pritožnika Toplaka je bila nameščena klančina, na zahtevo pritožnika Mraka pa je bil opravljen ogled volišča, so izpostavili na državnem odvetništvu.

Težave naj ne bi dosegle praga diskriminacije

Tudi če sta se pritožnika soočila s kakšnimi težavami ob glasovanju na referendumu 2015, te niso dosegle praga, da bi pomenile diskriminacijo, niti niso pomenile indiferentnosti države do njunih potreb, navajajo na državnem odvetništvu.

ESČP glede ni ugotovilo kršitev prepovedi diskriminacije v zvezi s pravico Toplaka do svobodnih volitev na volitvah leta 2019. Toplak je imel možnost fizično glasovati na lokalnem volišču, ob pomoči osebe po njegovi izbiri, ki bi bila dolžna spoštovati tajnost volilnega postopka. Tak postopek pomoči je skladen z mednarodnimi standardi, navajajo.

Tako je ESČP je glede kršitve, ki se nanaša udeležbo obeh pritožnikov na referendumu leta 2015, vsaki hčerki Toplaka prisodil pravično zadoščenje po 1600 evrov, Mraku pa 3200 evrov. ESČP je odločil tudi, da se hčerkama Toplaka povrnejo stroški postopka v višini 1500 evrov, v enaki višini prejme povračilo stroškov tudi Mrak.