Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Državni zbor izvolil trojico kandidatov za sodnika na ESČP

Trojico je državnemu zboru v izvolitev predlagala predsednica republike, potrdila jih je tudi mandatno-volilna komisija DZ.
Sodnika na ESČP bo izvolila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, in sicer enega s seznama treh predlaganih kandidatov. Izvoljenim sodnikom je dodeljen devetletni mandat brez možnosti podaljšanja. FOTO: Vincent Kessler/Reuters
Sodnika na ESČP bo izvolila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, in sicer enega s seznama treh predlaganih kandidatov. Izvoljenim sodnikom je dodeljen devetletni mandat brez možnosti podaljšanja. FOTO: Vincent Kessler/Reuters
STA
23. 4. 2024 | 20:42
23. 4. 2024 | 20:46
4:00

Državni zbor je danes izvolil Aleša Galiča, Vasilko Sancin in Boštjana Zalarja za kandidate za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Trojico je državnemu zboru po pridobitvi mnenja Sodnega sveta in vlade v izvolitev predlagala predsednica republike, minuli teden jih je potrdila tudi mandatno-volilna komisija DZ.

Za glasovanje o vsakem kandidatu so med poslance razdelili 81 glasovnic. Na glasovanju o kandidaturi Galiča jih je bilo oddanih 77, pri čemer je 60 poslancev glasovalo za, sedem pa proti. Za kandidaturo Sancin je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 29, medtem ko je kandidaturo Zalarja podprlo 57 poslancev, 24 pa jih je bilo proti.

image_alt
Kdo so kandidati za sodnika ESČP

Vsi trije kandidati že nadomestni sodniki ESČP

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je predlog kandidatov v DZ poslala v začetku meseca. V njenem uradu so ob tem izpostavili, da so kandidati tako v Sloveniji kot tudi mednarodno priznani pravni strokovnjaki, ki jih predsednica ocenjuje kot zelo primerne in visoko strokovno kvalificirane za opravljanje nalog sodnika na ESČP.

Aleš Galič in Vasilka Sancin sta med drugim profesorja na ljubljanski pravni fakulteti, Boštjan Zalar pa sodnik na upravnem sodišču. Vsi trije so tudi nadomestni sodniki ESČP, torej sodniki, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika na ESČP v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati na sojenjih.

Pirc Musar je kandidate predlagala na podlagi pridobljenih mnenj vlade in Sodnega sveta ter razgovorov, ki so jih v uradu opravili z vsemi osmimi kandidati, ki so se prijavili na razpis. Vlada je bila mnenja, da je vseh osem kandidatov primernih za sodnike na ESČP, Sodni svet pa je dal prednost kandidaturi Galiča, Sancin ter profesorja na univerzi v Maastrichtu Jureta Vidmarja.

Slovenski sodnik na ESČP je trenutno Marko Bošnjak, ki se mu mandat izteče maja prihodnje leto. Za nov mandat ni mogel kandidirati, saj tega ne dovoljuje evropska konvencija o človekovih pravicah. FOTO: Primož Zrnec/Delo
Slovenski sodnik na ESČP je trenutno Marko Bošnjak, ki se mu mandat izteče maja prihodnje leto. Za nov mandat ni mogel kandidirati, saj tega ne dovoljuje evropska konvencija o človekovih pravicah. FOTO: Primož Zrnec/Delo

Bošnjaku mandat poteče maja prihodnje leto

Minuli četrtek je o trojici kandidatov že razpravljala in odločala mandatno-volilna komisija, ki je DZ z desetimi glasovi za in tremi proti predlagala, da jih DZ izvoli.

V razpravi na seji komisije je dvom nad izborom Sodnega sveta sicer izrazila Anja Bah Žibert (SDS). Po njenem mnenju je ta izboru kandidatov namenil premalo časa, omenila je tudi dejstvo, da se je en kandidat v izboru sveta razlikoval od izbora predsednice. Obregnila se je tudi ob dejstvo, da je bilo za vlado primernih vseh osem kandidatov.

Tri predlagane kandidate in njihove reference so medtem podprli člani mandatno-volilne komisije iz vrst koalicije. Slovenski sodnik na ESČP je trenutno Marko Bošnjak, ki se mu mandat izteče maja prihodnje leto. Za nov mandat ni mogel kandidirati, saj tega ne dovoljuje evropska konvencija o človekovih pravicah.

Sodnika bo izvolila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, in sicer enega s seznama treh predlaganih kandidatov. Izvoljenim sodnikom je dodeljen devetletni mandat brez možnosti podaljšanja. Število sodnikov je enako številu držav pogodbenic konvencije o človekovih pravicah, ki jih je po odhodu Rusije trenutno 46.

Sodišče je pristojno za obravnavo kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, za kar mora prejeti individualno ali meddržavno pritožbo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine