Drvenje »z vetrom v laseh« pogosto nima srečnega konca

Letošnja motoristična sezona se je po mili in kratki zimi začela prej kot običajno, na cestah je tako predvsem ob sončnih koncih tedna znova precej motoristov. Kljub temu da se je v zadnjih letih zmanjšalo število prometnih nesreč, v katere so vpleteni, ostajajo najbolj ogroženi udeleženci v cestnem prometu. 

Lani se je zgodilo 38 odstotkov manj nesreč kot leto pred tem, a statistika kljub temu ne govori motoristom v prid. Umrlo je namreč 18 motoristov ter dva mopedista (14 odstotkov manj kot leta 2017). Za nesreče pa niso vedno krivi motoristi sami. Vozniki osebnih in tovornih vozil so pri vožnji pogosto nezbrani in nepazljivi, zato ne vidijo, da se jim od strani bliža vozilo na dveh kolesih. Posledično motoristom tako pogosto odvzamejo prednost.

Na drugi strani vozniki motornih koles večkrat precenjujejo svoje sposobnosti, preizkušajo meje in (preveč) uživajo z »vetrom v laseh«. Že debelina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega 30 metrov.

Lanski september najbolj krvav

Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije v generalni policijski upravi je pred letošnjo motoristično sezono povedal, da je bila lani prometna varnost voznikov motornih koles ena boljših v zadnjih letih. V primerjavi z letom 2017 je bilo manj prometnih nesreč, manj mrtvih ter hudo in lažje telesno poškodovanih motoristov, a je tudi dodal: »Vožnja z motorjem je bistveno bolj dinamična, premiki so lahko hitrejši in nenadni, zato motoriste lažje spregledamo, vozniki jim pogosto odvzamejo prednost, kar lahko pripelje do zelo hudih posledic.«



Med huje telesno poškodovanimi se je lani delež zmanjšal za 13 odstotkov (z 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (s 618 na 524). Najbolj izpostavljena starostna kategorija lani so bili vozniki, stari od 45 do 54 let. V letu 2018 je po številu smrtnih žrtev izstopal september, ko je bilo smrtnih žrtev osem oziroma kar 44 odstotkov vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v vsem lanskem letu.

Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil v zadnjih petih letih, je po podatkih AVP neprilagojena hitrost (46 odstotkov), sledita ji nepravilna stran vožnje (20 odstotkov) in alkohol, saj so motoristi lani pod vplivom alkohola povzročili kar 103 prometne nesreče, kar je osem odstotkov več kot leto prej – dva človeka sta zato umrla.

Tehnična brezhibnost vozila, dobre pnevmatike in ustrezna oprema. Ter pamet v glavo

Na Agenciji za varnost prometa (AVP) na začetku vsake sezone opozarjajo na stvari, ki jih motoristi sicer dobro poznajo, a se jih v trenutkih težav ne zavedajo, jih ne upoštevajo ali pa nanje preprosto pozabijo. Pogoj za varno vožnjo je seveda tehnična brezhibnost motorja in pnevmatik, enako pomembni pa so tudi drugi nasveti: dosledna uporaba zaščitne čelade in druge opreme (jakna, ščitniki, rokavice), upoštevanje omejitev hitrosti in varnostne razdalje, zbranost, vožnja v treznem stanju.

Strokovnjaki opozarjajo, naj bodo motoristi pri zavijanju in vožnji skozi ovinke pozorni na to, da s celotnim telesom ne prečkajo vmesne črte oziroma polovice vozišča. Ker so vozišča na pragu pomladi še polna udarnih jam in peska od zime, pa tudi sposobnost v zimskih mesecih nekoliko upade, na AVP pred daljšo vožnjo priporočajo, da si motoristi osvežijo spomin s kakšno krajšo kondicijsko vožnjo.

Udeleženci v prometu, bodite strpni do motoristov

Leopold Pungerčar, predsednik Zveze moto klubov Slovenije (ZMKS), je ob začetku motoristične sezone poudaril: »Nekateri motoristi mislijo, da obvladajo svoje motorno kolo in da se jim nič ne more zgoditi. Prav taki motoristi so potem najpogostejše žrtve prometnih nesreč. Zato pozivamo vse deležnike v prometu, da si na svojem področju čim bolj prizadevajo, da prometnih nesreč ne bo. Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo (čiščenje peska in listja ter dobro vzdrževanje cest), motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom.«

Motoristi, kot so pokazale analize AVP, delajo številne napake v prometu, ki niso povezane zgolj z neprilagojeno hitrostjo. »V zadnjih letih se veliko število prometnih nesreč motoristov s smrtnim izidom zgodi v prvem letu oziroma prvih treh letih po opravljenem izpitu, torej med tistimi, ki v svet prometa šele vstopajo ali pa so vanj vstopili pred kratkim. Od lanskega leta dalje je zato obvezno opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov med motoristi, četudi so podoben program že opravili za osebno vozilo,« so povedali na AVP.



Tudi Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa, daje poudarek strpnosti: »Bodimo strpni drug do drugega. Bodimo previdni. Nesreča ne sprašuje, kdo je kriv. Po njej iskati krivca pa je prepozno.« V agenciji bodo sicer nadaljevali raziskovanje prometnih nesreč in dejavnikov zanje, pa tudi identificirali motoristom še posebej nevarna mesta.