Družbena omrežja naj ne bodo navdih za planinsko turo

Najvišje vrhove gora je že pobelil sneg, sezona se je iz poletne prevesila v jesensko oziroma zimsko, zato na Planinski zvezi Slovenije (PZS) vse pohodnike pozivajo k previdnosti. Dobra psihofizična priprava na turo je nujna, da se zmanjša možnost nesreče v gorah. Tudi planinske koče so po v visokogorju v večini že zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na skrajšan urnik. Več pozornosti je zato treba nameniti res dobri pripravi na pohod, in ne zgolj brezglavo slediti objavam na družbenih omrežjih. 

Letošnja poletna sezona v planinskih kočah je bila dobra, ne toliko po številu prenočitev kot po dnevnih obiskovalcih, so pojasnili na PZS. Oteženo prehajanje meja je v gore privabilo več obiskovalcev, tudi tujce. »Poletna sezona v planinskih kočah je bila dobra, glede na splošne koronavirusne razmere celo zelo dobra. Prvi del leta je bilo izjemno neugodno zaradi prepovedi delovanja in pozneje omejenih možnosti obratovanja koč. Z odpiranjem gostinskih obratov so se vrnili tudi obiskovalci v planinske koče. Poleti je bil razmeroma dober obisk koč tudi v sredogorju, kjer je običajno poletno zatišje, ker so v tem času oblegane predvsem visokogorske koče. Prenočitev je bilo sicer četrtino manj kot v rekordnem letu 2019, a tudi zaradi ponovnega večjega števila tujih gostov vseeno zadovoljivo. Večji obseg je bil vsaj v visokogorju omejen zaradi protikoronskih ukrepov,« je ob koncu poletne sezone povedal strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. Tako kot lani je znova opozoril na velike količine smeti, predvsem v sredogorju, ki jih obiskovalci puščajo za seboj. 

V London z Lonely Planetom, v hribe brez vode in rokavic

»Visokogorje je že pobelil pobelil sneg in za hojo po njem potrebujemo ustrezno zimsko opremo in ogromno izkušenj. Podlaga na planinskih poteh je pomrznjena, čez dan se sneg zmehča in se predira. Takšna podlaga je posebej nevarna ob sestopih, sploh če sestopamo hitreje, saj se nam podlaga lahko nepričakovano udre in povzroči hude poškodbe kolenskega sklepa. Ta možnost se poveča, če je sneg pokril posamezne skale, ki so toplejše, sneg okoli njih skopni in nastane globoka luknja, ki pa je z vrha pokrita in predstavlja neke vrste past. V nižjih predelih so planinske poti pokrite z odpadlim listjem, pod njim pa so mokre korenine in skale, ki ob neprevidni hoji lahko povzročijo padec in poškodbe,« je trenutne razmere v gorah orisal strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.

Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS koce.pzs.si. FOTO: Manca Ogrin

Ob zaprtosti planinskih koč, krajših dneh in nižjih temperaturah je zato treba upoštevati tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Ker številne planinske koče v jesenskem in zimskem času planincem ne nudijo tople hrane, možnosti dopolnitve zaloge tekočine in strehe nad glavo, morajo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alufolijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že nekje med šesto in sedmo uro popoldne. Obvezna je čelna svetilka s polnimi baterijami.  

»Vsak odhod v gore je treba skrbno načrtovati, imeti vso potrebno opremo in jo znati tudi uporabljati. Informacije je treba pridobiti na preverjenih portalih, kot je spletna stran Planinske zveze Slovenije, v tiskanih vodnikih in zemljevidih, ustno pa pri znancih, ki so strokovno usposobljeni – planinski vodniki, gorski reševalci, gorski vodniki ... Turo vedno prilagodimo svojim sposobnostim in izkušnjam. Cilj naj ne bo vrh, ampak varen pristan doma. S tem razlogom se moramo znati pravočasno obrniti,« obiskovalce gora opozarja Matjaž Šerkezi.

Poleti smo večkrat pisali o planincih, ki slepo sledijo objavam na družbenih omrežjih, kjer pohodniki s prelepimi fotografijami najvišjih vrhov mamijo k obisku. Mnogi na zahtevne ture niso pripravljeni. Matjaž Šerkezi opozarja prav na na porast števila obiskovalcev gora, ki se na pot odpravijo po navdihu z družbenih omrežij in brez primerne opreme in priprave: »Zadnje leto v slovenskih gorah vse pogosteje srečujemo in rešujemo posameznike, pare ali družbe, ki se v gore odpravijo brez predhodnega načrta in pot nadaljujejo kljub dobronamernim opozorilom planincev, da nimajo primerne opreme in obutve. Ti dogodki so pogosto posledica družbenih omrežij in izkrivljenih subjektivnih informacij posameznikov, ki jih objavljajo. Lansko zimo je po družbenih omrežjih krožilo kar nekaj videovsebin z ogromno ogledi in všečki in popolnoma napačnim in nevarnim prikazom hoje v gore in rabe pripomočkov, kot sta cepin in dereze. Posebej je treba poudariti, da je pri pripravi na odhod v gore informacije treba preveriti, predvsem pa vedeti, da vsakdo, ki nekaj pojasnjuje, ni nujno strokovno usposobljen. Preverjene informacije o stanju planinskih poti lahko dobite na spletni strani Planinske zveze Slovenije.«

Inštruktor GRZS pri načrtovanju ture priporoča spletno aplikacijo maPZS, ki nudi na vpogled vse planinske poti v digitalni obliki, vključno z višinskim profilom, izhodišči in kakovostnimi kartografskimi podlagami. Informacije lahko pridobimo tudi iz tiskanih vodnikov, v nobenem nahrbtniku pa ne sme manjkati planinski zemljevid novejšega letnika. 

»Pri podatkih z družbenih omrežjih velja velika mera previdnosti, saj gre za subjektivno oceno. Za primer bom ponovno dal bivak pod Skuto, od koder smo kamniški gorski reševalci skoraj vsak teden v dolino pospremili kakšnega instagram planinca. Vedeti je treba, da je pot do bivaka zahtevna, neoznačena, ponekod je pri vzponu treba uporabiti roke. Takšna pot je za izkušene. Še posebej zdaj, ko je v gorah zapadel prvi sneg in količina katerega se bo z vedno krajšimi dnevi še samo povečevala,« še dodaja.

Mnogi na zahtevne ture niso pripravljeni. FOTO: Manca Ogrin

Višje ležeče planinske koče zaprte

Visokogorske planinske koče so zaprle svoja vrata, odprtih ostaja le nekaj izjem. V Julijskih Alpah je stalno odprt Dom na Komni, od višje ležečih bodo pozimi ob koncu tedna odprte Orožnova koča na planini Za Liscem, Krekova koča na Ratitovcu in Blejska koča na Lipanci, Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti pa le še zadnja konca tedna v oktobru, dodajajo na PZS. Od vršiških koč bo od 1. decembra stalno odprta Erjavčeva koča, nižje ležeče bodo odprte ob koncu tedna. Pozimi je stalno odprt Planinski dom Tamar. Triglavski dom na Kredarici je sicer zaprt, a meteorologi poskrbijo za zavetje in prenočišče.

V Kamniško-Savinjskih Alpah sta od višje ležečih stalno odprta Črnuški in Domžalski dom na Mali planini, večina ostalih ob koncu tedna. Ob koncih tedna bo odprta Koča na Kriški gori (razen med 22. in 24. oktobrom), ob lepih koncih tedna bo za osnovno oskrbo odprta tudi Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Na Okrešlju bo zavetišče še stalno odprto do konca oktobra, potem ob koncu tedna. Ob lepih koncih tedna in po dogovoru bo od novembra odprta tudi Koča na Klemenči jami pod Ojstrico.

V Karavankah bodo koče v zimskem času odprte večina ob koncu tedna (kot recimo Roblekov dom na Begunjščici, Dom na Peci, Dom na Uršlji gori, Planinski dom na Zelenici bo v času šolskih počitnic odprt tudi med tednom), nekaj nižje ležečih koč pa je odprtih stalno (Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, Koča na Ljubelju razen ponedeljka in torka, Planinski dom na Boču in Rudijev dom pod Donačko goro razen ponedeljka, Poštarski dom pod Plešivcem razen torka). Od 1. decembra bo stalno odprt Valvasorjev dom pod Stolom, do takrat pa ob koncu tedna.