Dr. Zorc: Naš odgovor ni namenjen akterjem v ozadju, temveč predvsem bolnikom

Na poročanje medijev o izrednem nadzoru Zbornice zdravstvene in babiške nega Slovenije v Medicinskem centru Medicor Slovenija se je danes odzvala predsednica uprave dr. Metka Zorc.

»V nekaterih slovenskih medijih so se včeraj, na osnovi poročila o izrednem nadzoru Zbornice zdravstvene in babiške nega Slovenije, pojavili neupravičeni napadi na ustanovo MC Medicor Slovenija. Naš odgovor ni namenjen akterjem v ozadju, ki preko omenjenega poročila poskušajo porušiti več kot 20-letno uspešno delo naše ustanove, ampak predvsem našim sedanjim in bodočim bolnikom. Teh pa je zelo veliko, saj smo na primer od leta 2004 do leta 2024 skupaj opravili kar 30.353 invazivnih posegov na srcu in žilah,« je svoj odziv začela dr. Zorc.

V nadaljevanju je dr. Zorc zapisala: »Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije bi se radi zahvalili za skrben pregled zdravstveno-negovalnega dela, ki se je nanašal na obravnavo 80-letne bolnice, ki je nepričakovano umrla po srčni operaciji. Njeno smrt celoten kolektiv ustanove MC Medicor Slovenija globoko obžaluje. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije v Poročilu pojasnjuje, da navedene, pretežno administrativne pomanjkljivosti, niso vplivale na izid zdravljenja nesrečne bolnice.

V Poročilu o izrednem nadzoru Zbornica zdravstvene in babiške nege poda 17 priporočil za izboljšave, ki so, kot omenjeno pretežno administrativne narave, in Poročilo povzame s sklepom: »Kljub ugotovljenim pomanjkljivostim komisija meni, da so izvajalci zdravstvene nege v glavnem zagotavljali zdravstveno oskrbo pacientke skladno z obstoječo prakso v ustanovi.«

Vseh 17 priporočil skrbno preučujemo in nekatere svetovane spremembe že uvajamo. Tako so na primer naše medicinske sestre in zdravstveniki, katerih strokovne kompetence nikoli niso bile sporne (vsi so imeli priznano poklicno kvalifikacijo Ministrstva za zdravje), že junija 2024 opravili izpit iz slovenskega jezika in tako izpolnili edini manjkajoči pogoj za pridobitev licence. Posebej bi poudarili, da so omenjeni sodelavci pred tem delali pod mentorstvom licenciranega osebja, kar je ustaljena praksa tudi v javnih zavodih.

Da ni bilo zdravniške napake, je potrdil tudi sočasen izredni strokovni nadzor s strani Zdravniške zbornice Slovenije, ki ni ugotovil strokovnih napak. V Poročilu Zdravniške zbornice Slovenije (Sklep št. 2/7/2025, z datumom 24. 1. 2025) je zapisano: Odbor za strokovno-medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije je na 7. redni seji dne 15. 1. 2025 proučil poročilo izrednega strokovnega nadzora, ki je bil dne dne 1. 10. 2024 izveden pri zdravnici prof. dr. Marjeti Zorc, dr. med., v MC Medicor, in sicer z namenom presoje primera obravnave pacientke A.J. Člani odbora so v zvezi z omenjenim nadzorom sprejeli naslednji sklep: Odbor se seznani s poročilom o izrednem strokovnem nadzoru pri prof. dr. Marjeti Zorc, dr. med., in pripombami nadzorovane zdravnice. Odbor se strinja z ugotovitvami nadzora in priporočili strokovne komisije, ki pri obravnavi primera pacientke A. J. ni ugotovila elementov strokovne napake.«

Zdravniška zbornica Slovenije v Poročilu strokovnega nadzora prim. Miladina Đorđevića, ki je 80-letno gospo A. J. operiral, piše: »Po natančnem pregledu osebne strokovne dokumentacije in podatkovnih baz MC Medicor, mednarodnega centra za kardiovaskularne bolezni, sva prišla oba člana komisije do enotnega in nedvoumnega zaključka, da prim. Miladin Đorđević, dr. med. svoje delo na področju srčne kirurgije opravlja strokovno, kakovostno in varno ter da izpolnjuje vse strokovne kriterije za opravljanje dela na področju srčne kirurgije.«

Sicer pa verjetno ni dvoma o tem, da je le rezultat zdravljena tisti, ki šteje za bolnika. Medicor, za razliko od večine podobnih srčno-žilnih oddelkov v Sloveniji, redno spremlja lastne rezultate in jih objavlja v strokovni literaturi ter prestavlja na mednarodnih kardioloških kongresih. Ti rezultati so, kljub pomanjkljivostim, ki jih navaja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, vrhunski in primerljivi z najboljšimi mednarodnimi centri. Kot primer navajamo 1-mesečno umrljivost pri bolnikih z zožitvijo glavne leve koronarne arterije-bolezen, ki jo je imela nesrečna 80-letna bolnica. Ta ob srčni operaciji znaša 0,8%, ob perkutani intervenciji z vstavitvijo žilne opornice pa 0,6%. Mednarodni standard na tem področju znaša do 1%. Pri širjenju ostalih koronarnih arterij z žilno opornico smo od leta 2004 do konca 2024 od 4754 bolnikov izgubili le enega (0,02%). Enomesečna umrljivost pri perkutani vstavitvi aortne zaklopke preko dimeljske arterije (TAVI) je pri prvih 500 bolnikih znašala 1,2%, sedaj pa je že pod 1%. Mednarodni standard za ta poseg znaša do 2%. In ker je rezultat zdravljenja, kot smo poudarili, edino kar res šteje za bolnika, bi od takih in podobnih nadzorov s strani strokovnih zbornic, združenj in nenazadnje Ministrstva za zdravje, pričakovali predvsem preverjanje slednjih. Žal nobene izmed številnih nadzornih komisij, ki so nas obiskale v letu 2024, rezultati zdravljenja niso zanimali.

»Naj na koncu poudarimo, da si v dobro slovenskih bolnikov želimo, da bi Zbornica zdravstvene in babiške nega Slovenije pri svojih strokovnih nadzorih imela enaka merila tudi za državne zdravstvene ustanove,« odziv zaključuje dr. Metka Zorc.