Dostopni čas do ponesrečencev predolg

Kal pri Krmelju – V soboto malo po četrti uri popoldne so Sevničani zaslišali zavijanje siren in kmalu opazili reševalno vozilo, policiste in gasilce, ki so drveli v isto smer. Hiteli so v Kal pri Krmelju, ki sicer spada v Krajevno skupnost Šentjanž.

Tam se je pri transformatorju zgodila huda prometna nesreča, v kateri so bili udeleženi tudi otroci. Kal pri Krmelju velja za eno od najbolj oddaljenih lokacij od sedeža nujne medicinske pomoči sevniškega zdravstvenega doma (ZD). Od ZD je Kal oddaljen 23 kilometrov, dostop pa je mogoč po lokalni cesti prek Tržišča, Krmelja in Šentjanža. Standard za dostop do vseh državljanov na katerikoli lokaciji v Sloveniji naj bi bil 12 minut. Vaja, ki jo je v najodročnejši vasi v sevniški občini sevniški zdravstveni dom izvedel v sodelovanju s s tamkajšnjima prostovoljnim gasilskim društvom in policijsko postajo, je pokazala, da v tem primeru standardi ne veljajo.

Cilj vaje je bil prikazati razvejanost in težko dostopnost terena, ki ga pokriva ekipa nujne medicinske pomoči (NMP) ZD Sevnica in posledično predolgi dostopni časi od aktivacije do začetka reševanja. Hkrati so ob vaji preverjali operativno usposobljenost in usklajenost za skupno delovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob večji prometni nesreči.

Točno ob 16. uri so očividci nesreče s Kala pri Krmelju poklicali številko 112. Zaradi zapleta pri prevezovanju je reševalni avto izvozil po petih minutah in prispel na kraj nesreče ob 16.27. Potreboval je torej 22 minut, kar je deset minut več, kot je standard. Nekaj minut za tem so prispeli gasilci in policisti, ob 16.41 pa še drugi gasilski avtomobil. Aktivirano je bilo še dodatno reševalno vozilo, ki je prispelo na kraj nesreče ob 16.55. Po oskrbi čaka ekipo NMP s ponesrečenci še dolga pot do najbližje, to je v tem primeru novomeške bolnišnice, ki je oddaljena 45 kilometrov in reševalno vozilo za to pot porabi 50 minut. Do vrnitve ekipe na izhodiščno mesto pretečejo skoraj tri ure.
 

Ločiti družinsko medicino od nujne

Po končani vaji, v kateri je bilo vključenih 34 udeležencev in pet interventnih vozil, so vsi ocenili, da so kljub zapletu ob klicu na številko 112 intervencijske službe dobro usposobljene in usklajene, kar v primeru takšne in podobnih nesreč kljub dolgemu dostopnemu času zagotavlja prebivalcem še vedno visoko stopnjo varnosti. Ugotavljali pa so, da bi glede klicev na pomoč morala biti ustanovljena dispečerska služba za celotno državo.

Direktorica sevniškega zdravstvenega doma Vladimira Tomšič podobno kot različna zdravniška združenja opozarja tudi na nujnost ločitve družinske medicine od izvajanja nujne medicinske pomoči. »V Sevnici si za ta namen že od leta 2007 prizadevamo pridobiti dodatna sredstva za satelitski urgentni center, z letošnjim letom pa smo po večletnem posredovanju in pisanju na ministrstvo za zdravje pridobili obliko enote nujne medicinske pomoči z dežurno službo in s tem sredstva za redno zaposlitev 1,5 zdravnika specialista na enoti NMP,« je povedala Tomšičeva in dodala, da imajo zaradi deficitarnosti tega poklica težave z zaposlitvijo zdravnika specialista.

Sevniška NMP je več kot 20 kilometrov oddaljena od urgentnih centrov Celje, Brežice, Novo mesto in Trbovlje. Geografska lokacija torej ne omogoča hitrih dostopnih časov, kar je pokazala tudi vaja v Kalu. Če upoštevamo, da je paciente treba oskrbeti in prepeljati do najbližjega urgentnega centra, to pomeni, da je ekipa NMP odsotna najmanj dve uri. Sevnica ima slabe cestne povezave in je brez neposrednega dostopa do avtoceste. »Urgentno medicino bi morala prek agencije za izvajanje NMP upravljati država, kajti le tako bi bila ta dejavnost enakovredno dostopna vsem državljanom, ne glede na kraj bivanja in mesto nesreče,« je prepričana Tomšičeva.