Dom Hmelina: s posteljami v park

Radlje ob Dravi – Sorodniki in prijatelji nepomičnih stanovalcev v Domu Hmelina v Radljah ob Dravi so se že navadili, da jih pogled na prazno sobo, v kateri ni niti stanovalca niti njegove postelje, ne prestraši več, pač pa vzbudi le zadovoljstvo. Prazna soba pomeni, da je njihov najbližji s posteljo v parku. V tem domu so to prakso začeli prvi v Sloveniji. Veseli so, da že imajo posnemovalce, ne le doma, tudi v tujini.

Dan pred našim pogovorom so Dom Hmelina, ki je zasebni dom s koncesijo in kapacitete 152 postelj, obiskali zaposleni iz nekaterih sicer manjših obmejnih avstrijskih domov za starejše. »Čudili so se prostornosti našega doma, čistoči, klimi, ki je nimajo, predvsem pa jih je navdušila naša praksa, da stanovalce ob lepem vremenu vozimo s posteljami v park,« je povedala direktorica doma Silva Duler.

Za vsakega nepomičnega stanovalca (trenutno jim imajo v domu štirideset od vsepovsod, ne le s Koroške) individualno načrtujejo aktivnosti in jih prilagajajo njihovim željam in potrebam. Za ta namen so v domu samo za to strukturo stanovalcev zaposlili delovno inštruktorico, ki je po izobrazbi delovna terapevtka. »S takšnim načinom dela stanovalcem pomagamo pri izboljšanju fizičnega in psihičnega počutja, pomembno pa je tudi, da so manj sami,« pravi socialna delavka Janja Ramšak.
 

Žival v postelji

Stanovalcem na posteljah se v parku pridružijo stanovalci na invalidskih vozičkih. Nekateri imajo na glavi slušalke in poslušajo glasbo, drugi spremljajo glasno branje, s čimer se spodbujajo pozornost, budnost, koncentracija in spomin, tretji božajo živali. Nekateri čisto prave, drugi interaktivne, ki imajo lastnosti pravih, a z njihovo uporabo se preprečujejo alergije, z negovanjem, božanjem in dotikanjem mehke dlake pa se izboljšujejo motorične sposobnosti, koordinacija in gibljivost. »Stanovalci se pri tem sprostijo,« ugotavljajo zaposleni v domu.

Medtem ko stanovalci na posteljah, ki jih v park pripeljejo po vnaprej določenem urniku, uživajo na svežem zraku in poslušajo petje ptic, se preostali gibajo v tematsko-senzoričnem parku. Odprli so ga lani ob desetletnici delovanja doma. Takšnega parka ni daleč naokoli. Razprostira se na površini enega hektara in ima več kot 500 metrov urejenih sprehajalnih poti. »Njegova posebnost je, da je ograjen, poti pa speljane v obliki osmice, ki sprehajalca vedno pripeljejo nazaj na izhodišče, zato je primeren za vse, ne glede na oviranost. Tudi za osebe z demenco,« je povedala Silva Duler.

V parku so premične visoke grede za zelenjavo, zelišča in dišavnice, ki jih pripeljejo tudi do nepomičnih stanovalcev. Vadbene naprave v parku so prilagojene zmožnostim in sposobnostim starejših, ki radi posedajo pod starimi sortami jabolk in hrušk v domskem sadovnjaku ali pa na klopeh, ki po vsem parku vabijo k počitku. Zelo priljubljena sta rusko kegljišče ter del parka z energijskimi točkami.
 

Otroke izobražujejo o demenci

Dom Hmelina je prvi na Koroškem prejel naziv demenci prijazna točka, imenovali so ga tudi za koordinatorja demenci prijaznih točk v regiji. O tej bolezni v okviru projekta Znanje za življenje izobražujejo otroke. »V strategiji obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 otroci niso bili zajeti. A otroci se z demenco srečujejo, zato se nam zdi pomembno, da jo znajo prepoznati, sprejeti in pomagati človeku, ki se s to boleznijo sooča. Zato obiskujemo šole in vrtce,« pove Silva Duler. Za projekt Znanje za življenje so dobili srebrno priznanje za inovacijo območne gospodarske zbornice Koroške.

Dom Hmelina zelo dobro sodeluje z radeljskima osnovno šolo in vrtcem. Medgeneracijskega druženja je veliko. Med počitnicami, ko šolarjev ni, se bodo s stanovalci družili z otroki zaposlenih. »Ker je v juliju in avgustu med zaposlenimi velika stiska zaradi varstva otrok, bomo zanj poskrbeli kar v domu, saj se ponašamo s certifikatom družini prijazno podjetje,« pravi direktorica, ki ne skriva, da so pred dobrim desetletjem začeli iz nič. »Morda pa je bilo to dobro, ker nismo v nov dom prinašali nobenih zakoreninjenih praks.«