Dodatni privilegiji poslancem?

Poslanke in poslanci so, kot so danes sporočili predsednik državnega zbora Dejan Židan (SD), Tina Heferle (LMŠ) in Danijel Krivec (SDS), vložili v parlamentarno proceduro spremembi zakona o državnem zboru in zakona o poslancih. S prvim naj bi uredili organizacijo in način delovanja parlamenta, z drugim pa pogoje za delovanje in status poslancev ter tudi nadzor nad njimi v primeru opravljanja nezdružljivih funkcij. Če bo novela o poslancih sprejeta, bo tako jasno veljalo, da za poslance velja zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, nad katerim bedi KPK.

Na nejasnost je znova opozoril primer poslanca Ferenca Horvátha, ki je bil donedavna direktor podjetja Minta, s funkcije predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti pa noče odstopiti, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije glede nezdružljivosti funkcij za poslance po njegovem ne velja. KPK je sicer trdila drugače.
 

Črtali bi si določbo, ki ob nezdružljivosti določa prenehanje poslanskega mandata

Si pa poslanci – izjema so v Levici in NSi – pri tem želijo črtati člen, ki določa, da če poslanec v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati nezdružljivih funkcij, mu mandat preneha. V NSi in Levici pa ob črtanju določil opozarjajo, da zakon o preprečevanju korupcije te sankcije nima predvidene. »Za nas je to nesprejemljivo,« je dejal poslanec NSi Blaž Pavlin.

Predsednik državnega zbora Dejan Židan ob tem odgovarja, da bodo z zakonom poslanci deležni povsem enake obravnave kot drugi funkcionarji in bodo skupino pravnikov prosili za pomoč pri iskanju rešitev za zaostritev zakonodaje na področju integritete za vse funkcionarje.


 

V Levici tudi proti dodatnim privilegijem

Poslanci Levice ob tem opozarjajo tudi, da so v zakonu o poslancih predvidene še druge spremembe, s katerimi gre po njihovem mnenju za širitev dodatnih privilegijev, ki jih ostali javni uslužbenci niso deležni, na primer na načrtovano spremembo glede povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Poslanci bi si raje kot povračilo potnih stroškov v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi priznali kilometrino, pri čemer se upošteva tudi, da poslanci ne opravljajo svoje funkcije le na sedežu državnega zbora, temveč tudi v volilnih enotah in svojih poslanskih pisarnah.

Kot razlog za spremembe, večina političnih strank navaja, da poslanci kot funkcionarji namreč niso v delovnem razmerju in ne opravljajo dela za delodajalca, temveč izvršujejo zakonodajno funkcijo. Pri tem niso vezani na delovni čas, temveč morajo ustavno, zakonsko in poslovniško določene pristojnosti izvrševati kadarkoli okoliščine to od njih zahtevajo. Glede na veljavne predpostavke aktualne sestave poslancev bi proračun nova določba stala 142.000 evrov letno.

Poslanci pa načrtujejo spremembe tudi pri nadomestilih. Poslanec, ki mu je funkcija poslanca prenehala pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata, doslej namreč ni imel pravice do nadomestila plače. »Že če bi po enem dnevu poslanskega mandata poslanec odstopil, bi bil upravičen do nadomestila,« je opozoril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Črtanje določbe pa bo kot izhaja iz predloga zakona zaradi medsebojne povezanosti neposredno učinkovalo tudi za funkcionarje po zakonu o vladi, saj se za pravice predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade po prenehanju mandata smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih.