Dodatek za delovno aktivnost deli koalicijo

Ljubljana – Spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih vnašajo nemir v koalicijo. SD je očitno prisluhnila pomislekom humanitarnih organizacij in nasprotuje nameri ministrice za delo, družino in socialne zadeve Ksenije Klampfer po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči.

Danes prejema denarno socialno pomoč (DSP) 92.216 upravičencev, to je 14.405 več kot aprila lani. Kljub gospodarski rasti na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ugotavljajo, da število prejemnikov iz meseca v mesec skokovito raste.

Marca je ministrica Ksenija Klampfer predstavila novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero bi se ta dinamika nekoliko spremenila – ukinili bi dodatek za delovno aktivnost. Tega po zagotovilih ministrstva primerjalna ureditev ne pozna, uvedli pa so ga leta 2012, sredi gospodarske krize, ko je denarno socialno pomoč znašala le 230 evrov, namen pa je bil spodbujati aktivnosti oziroma ohranjati motivacijo za delo.

Do leta 2014 so bili do njega upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od DSP, ter posamezniki, vključeni v programe aktivne politike zaposlovanja ali v zaposlitveno rehabilitacijo. Višina dodatka je odvisna od opravljenih ur: za aktivne od 60 do 128 ur na mesec je 102 evra, za več kot 128 ur pa 200 evrov. Od septembra 2014 so do dodatka za delovno aktivnost upravičene tudi osebe, ki sklenejo pisni dogovor o prostovoljskem delu. Njihova obveznost je, po zakonu o prostovoljstvu, da so aktivni najmanj 24 ur na leto, za kar jim pripada enaka višina dodatka kot tistim, ki so delovno aktivni od 60 do 128 ur na mesec. Februarja je nižji dodatek dobivalo 4411 ljudi, višjega pa 5271.




Na MDDSZ ocenjujejo, da ta dodatek, zaradi katerega je cenzus za DSP skoraj na ravni minimalne plače, povzroča past neaktivnosti. »To ruši eno temeljnih načel dodeljevanja DSP – da upravičenec do socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju od tistega, ki si sredstva za preživljanje zagotavlja z delom,« utemeljujejo na ministrstvu in dodajajo, da se v obstoječem sistemu prejemniki DSP in dodatka ne odločajo vključevati v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, katere namen je opolnomočenje posameznika za lažjo vrnitev na trg dela, saj bi se jim z vključitvijo vanj znižal DSP. »Gre za anomalijo v obstoječi ureditvi, ki jo želimo z novelo odpraviti,« zagotavljajo.

Po novem pa bo spodbuda za tiste, ki bodo vključeni v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in zaposlitveno rehabilitacijo, da se dohodek, ki ga bodo za to dobili, ne bo štel pri cenzusu za upravičenost do DSP.
 

Za SD korak v napačno smer

Vlada včeraj novele zakona, kljub napovedim, ni obravnavala. Če bi jo, pa bi ministri SD glasovali proti, ker naj bi bila ukinitev dodatka po njihovem mnenju korak v napačno smer. Bolj primerno se jim zdi, na primer, nekoliko zaostriti pogoje za pridobivanje. Podobno menijo tudi humanitarne organizacije, ki – tako kot Levica – odločno nasprotujejo ukinitvi, saj bi po njihovem mnenju prizadela najbolj ranljive. Vključitev v program prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo je po njihovih izkušnjah dobra vstopna točka za to, da se približajo ljudem in jih motivirajo, da bi začeli drugače gledati na svoje težave ter jih reševati z novim pogumom.



»Če se oseba, ki prejema denarno socialno pomoč, z dodatkom za delovno aktivnost preveč približa minimalni plači, ni težava v socialnih transferjih, pač pa v prenizki minimalni plači,« je skupina več deset nevladnih organizacij pisala vladi. Dodajajo, da bi s spremembo le zmanjševali sredstva tistim, ki so že tako na meji preživetja. Hkrati predlagajo izboljšave – da bi se prostovoljsko delo lahko opravljalo le pri organizacijah, ki obstajajo vsaj dve let in delujejo v javnem interesu. Pri njih bi prejemnik DSP za to, da bi dobival dodatek, prostovoljstvo opravljal vsaj 20 ur na mesec (in ne več le 24 na leto, kot je veljalo doslej). S tem so se odzvali na domnevne zlorabe, ki so jih izpostavljali na ministrstvu, da naj bi nekateri prejemniki DSP med seboj ustanavljali društva in si pisali potrdila o prostovoljstvu.