Dobrodelna katra gre naprej

Katrce so bile Slovencem vedno ljube. Vse rekorde je njihova priljubljenost podrla v zadnjih mesecih. Samo ena je bila dovolj, da je v ljudeh obudila simpatije, ki so jih bili francoski R4 pri Slovencih deležni več kot pol stoletja. To je bila katrca nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, ki je februarja pristala v lasti koroške družine Fratar, v prihodnjih dneh pa jo bo od njih prevzel nov lastnik – Tomaž Habjan iz Selc na Gorenjskem.

Dolgo potovanje katrce od Ljubljane čez Koroško do Gorenjske ima skupni imenovalec v velikem srcu, ki v Slovencih bije za sočloveka. Dobrodelna akcija Katra za dober namen je le še en dokaz več zanj. Po zadnjih podatkih je izkupiček v teh dneh že krepko presegel 330.000 evrov.

Na pot svetovnega rekorda ne le v doseženem iztržku, temveč tudi v dobrodelnosti, se je katrca nekdanjega predsednika Pahorja podala tisti trenutek, ko se je ta po desetletju na čelu države ob slovesu s funkcije odločil za še eno slovo: od dolgoletne starodobne partnerice na štirih kolesih, svoje katre, letnik 1991.

Pred dvajsetimi leti je zanjo odštel petsto evrov, na dražbi februarja letos pa zanjo iztržil 120-krat toliko. Družina Fratar iz Dravograda mu je za legendarno vozilo ponudila 60.000 evrov, ki se jih je Borut Pahor odločil nameniti otrokom z rakom oziroma Inštitutu zlata pentljica ter društvu Junaki 3. nadstropja. A vrhunec je katrco šele čakal. Bratje Aleksander, Zlatko in Jože Fratar, ki so jo od Pahorja prevzeli sredi februarja na Vranskem, so dobrodelno akcijo pod nekoliko drugačnimi pogoji nadaljevali; katrco, so sklenili, bo lahko dobil vsak donator.

Z njo so marca prepotovali vso Koroško in ciljno »publiko« rekordnega izkupička z Junakov 3. nadstropja in Inštituta zlata pentljica razširili še na Splošno bolnišnico Slovenj Gradec.

Na posebnem računu Rdečega križa Dravograd se je do konca marca nabralo dobrih 260.000 evrov, na dan žrebanja 4. aprila, ko je katrca našla novega lastnika v Tomažu Habjanu, pa je znesek dosegel 275 tisočakov. Bratje Fratar so v ponedeljek postali ime tedna na Valu 202.

Družina Fratar dobi novo članico

Vse se je začelo, ko je Aleksander Fratar bratoma, s katerima vodi družinsko podjetje, omenil, da se na dobrodelni dražbi prodaja »predsednikova katrca«. Zgodilo se ni nič, sledilo je zatišje, šele zadnji dan, ko je izvedel, da je zanjo nekdo ponudil 50 tisočakov, so spet stopili skupaj in jo sklenili kupiti. A za tremi brati se skrivata še dve imeni, ki sta pripomogli, da je Pahorjeva katrca pristala na Koroškem. To sta, kot razkriva Aleksandrova žena Ksenija Fratar Arčnik, njihova mama in oče: »Oni vse naredijo skupaj. Vseh pet odloča in tudi tokrat so se odločili, da vsak daruje dvanajst tisočakov. Vendar v dražbo ne bi šli, če ne bi bilo zadaj Junakov 3. nadstropja in Zlate pentljice.« Družina in dobri odnosi med njihovimi vrednotami, nam zaupa Fratarjeva, tudi sicer najviše kotirajo: »Če vsak vleče na svojo stran, človek težko kaj ustvari.«

Koroška »turneja« katrce je zagon dobila sredi marca. »V Slovenj Gradcu je bila rokometna tekma in predsednik kluba je Aleksandru že nekaj tednov prej predlagal, da bi takrat pripeljal katrco pred dvorano,« se spominja Ksenija. Vest so objavili na družbenih omrežjih, zlasti aktivna je bila njuna hči Lu, ki je redno spremljala in vsak dan sproti objavljala vse, kar se je dogajalo s katro. In ni se dogajalo malo. »Izredno se je angažirala. Ona je človek za akcijo. Z velikim srcem in vedno pripravljena pomagati. Res srčno in predano se je trudila zbirati prispevke za bolne,« je ponosna mama. Hčerina srčnost pa ni ušla niti Inštitutu zlata pentljica … »Korošci smo bili vedno za mušter,« o dobroti rojakov pove Fratarjeva.

Sledil je pravi bum. Poslovni partnerji podjetja Fratarjevih, koroški župani in županje, podjetniki, gospodarstveniki – skoraj ga ni bilo na Koroškem človeka, ki ne bi želel dodati kamenčka v mozaik dobrih del. V občini Slovenj Gradec so Fratarjeve pričakali celo s fanfarami.

Zadnje dni so opravili tudi po dvajset obiskov. Zato je bilo slovo od katrce toliko težje. »Za vse nas je bil to pravi mali šok. Vse zasebno življenje smo ji podredili. Ko se je vse končalo, smo se še nekaj časa spogledovali, češ, kaj pa danes?« opisuje praznino, ki je ostala za katrco, Ksenija Fratar. Zato so novemu lastniku pripravljeni priskočiti na pomoč tudi v tretjem krogu dobrodelne akcije Katra. Da bo to nadaljeval in da bo to njun in sinov dolgoročni projekt, se je Tomaž Habjan iz Selc že zatrdno odločil.

Srčnost Gorenjcev na preizkušnji

Letošnja pomlad bo kar živahna, napoveduje Habjan. Strinja se, da je čudež, da je Borut Pahor med 5169 listki na žrebanju izvlekel prav njegovo ime. »Čudež je tudi, da sem nekako povezan z vsem tem po sinu in nečakinji,« doda. Nečakinja je namreč ena od junakinj 3. nadstropja, medtem ko je sin po nesrečnem skoku v vodo pred tremi leti ostal tetraplegik. Ob nesreči so jima ljudje dobrega srca priskočili na pomoč. Zato v dobre namene tudi sam vsak mesec nakaže simbolen znesek. Tudi akcijo Katra je podprl. Vedno si je želel starodobnika, za katerega je vselej zmanjkalo časa in denarja, zdaj pa je postal lastnik najdražje starodobne katrce na svetu.

»Res, čudež za čudežem,« prikimava Habjan, ki bo v prihodnjih mesecih skupaj s sinom zgodbo o uspehu Fratarjevih poskušal ponoviti pri gorenjskih rojakih. Prvi izkupiček bo šel za dveletnega Urbana s prirojeno genetsko mutacijo oziroma za akcijo Koraki za Urbana, naslednji pa za rehabilitacijske pripomočke za vse s podobno usodo, kot je sinova.

Rodila se je iz konkurence spačku

Katrca, ki so ji v rodni Franciji rekli quatrelle, je luč avtomobilskega sveta ugledala leta 1961. Zasnovali so jo kot avto, ki bo dostopen širokim množicam. Odlikovali so jo enostavna in uporabna notranjost, nizki stroški vzdrževanja, vsestranska uporabnost in prilagodljivost. Že po prvih šestih letih so proizvedli več kot milijon vozil.

Poznavalci iz sveta avtomobilizma so pravili, da so imeli pri Renaultu pod vodstvom direktorja Pierra Dreyfusa takrat pred očmi tekmeca iz Citroënove tovarne – prav tako zelo priljubljenega spačka. Bila je prvi renault, ki je po drugi svetovni vojni našel pot na trge zunaj Francije. V Čilu in Argentini so jo ljubkovalno klicali renoleta, v Španiji so ji rekli quatro latas. Povsod pa so jo radi vozili. Prostorni in priročni prtljažnik je bil ena od njenih dobrih plati, medtem ko se je bilo treba na nenavadno ročico menjalnika v obliki dežnikovega ročaja posebej privaditi.

Slovenci se lahko pohvalimo tudi s klubom Katra. Sedež ima v Novem mestu, kjer se je leta 1973 v takratni Industriji motornih vozil IMV, kasnejšem Revozu, začela njena proizvodnja. Vse do leta 1992 so jih izdelovali na Dolenjskem, skupno 575.000, so na svoji spletni strani zapisali člani kluba.

Od leta 1951 do 1992, ko je bila narejena zadnja katrca ravno v Novem mestu, je bilo v 27 državah sveta skupaj proizvedenih kar 8.135.424. Te številke jo uvrščajo na tretje mesto najbolj prodajanih modelov vozil na svetu.