Dobro je, da »starih pravil igre« ne poznajo

Če so mladi v Sloveniji še pred dobrim desetletjem v povezavi z zaposlitvijo najvišje vrednotili dober zaslužek, se je zdaj, kot ugotavlja Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa – Mreže mladinskih centrov, sklicujoč se na zadnjo raziskavo Mladina 2020, zgodil »premik v smeri 'postmaterialistične' vrednotne orientacije«.

Dober zaslužek, dodaja, mladim še vedno veliko pomeni, hkrati pa jim zaposlitev »ni zgolj sredstvo za preživetje, temveč je eden izmed ključev samorealizacije in razvoja«. Mladi se po njenih besedah zavedajo svojega znanja in so se pripravljeni učiti in delati: »Zavedajo se tudi, da je treba nekje začeti. So se pa koncepti dela spremenili. Vse bolj stremijo k bolj fleksibilnim zaposlitvam, z deljenim delovnim časom, občasnim delom od doma, kar je vsekakor posledica sprememb v zadnjih letih, zaradi epidemije.«

Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa – Mreže mladinskih centrov. FOTO: Osebni arhiv

Mladim je danes pri delu najbolj pomembno, da so motivirani, da so lahko avtonomni in delajo z jasnim ciljem ter da je zaposlitev varna. Tisti, ki imajo delo, stremijo k temu, da imajo več prostega časa, saj si želijo opravljati delo, ki »se zaključi z delovnikom in se ne podaljšuje v zasebno življenje in prosti čas«. »Kar je tudi prav in podpiram,« pravi Hostnikova: »Moje izkušnje kažejo, da se mladi radi in vse pogosteje odločajo za delo in zaposlitve, ki dajejo družbene učinke in zaposlitve, ki so bolj usmerjene v družbeno odgovornost in dajejo družbi dodaten družbeni doprinos.« Poleg tega mladi pri nas zunaj »regularnega časa« delajo pogosteje kot njihovi evropski vrstniki. Medtem ko v Evropi ob koncih tedna in ponoči dela približno polovica mladih, je v Sloveniji ta delež skoraj 60-odstoten.

Hostnikova se strinja, da so se koncept in odnos do dela ter motivacija za delo v desetletjih spremenili. Kako? »Več je potrebnega individualnega pristopa in več motivacije ter včasih tudi zmanjšati ritem dela, ki so ga vajene srednje generacije. Le tako bomo lahko skupaj dosegali zastavljene cilje in prenašali znanje in izkušnje,« odgovarja.

Konkurence se ne bojijo

Mladi so na trgu dela po Hostnikovi »v unikatnem položaju«: »Na eni strani so odraščali v digitalni dobi informacijske družbe in posledično lažje stopajo v korak s časom razvoja novih tehnologij, nujnih za opravljanje poklicev prihodnosti. Mladi se tega zavedajo in so na trgu dela pripravljeni nastopiti konkurenčno.«

Zaposlovanje mladih. INFOGRAFIKA: Delo

Za Hostnikovo je zanimivo, da je kljub težnji po varni zaposlitvi zaslediti vse več mladih, ki se želijo zaposliti v zasebnem sektorju. »Hkrati se zavedajo, da morajo še pridobiti izkušnje za uspešen 'boj' na trgu dela. Več si jih želi pridobiti zaposlitev pri drugem delodajalcu, kot se odločiti za samozaposlitev. Fluktuacija kadra je v zadnjih letih precejšnja in veliko več je sprememb v organizacijah, saj mladi koncepta službe za nedoločen čas ne poznajo več.«

Nekoliko bolj ranljive pa dela mlade dejstvo, da jih nihče ne more pripraviti na spremembe na trgu dela, ki nastajajo kot posledica digitalizacije družbe, saj se spreminjajo mnogi utečeni delovni postopki, še poudarja Hostnikova.

Delo cenijo, a prednost dajejo življenju

Medtem ko se mladi zavedajo nujnosti digitalnih veščin in agilnosti na delovnem mestu, pravi, pa »starih pravil igre« ne poznajo, kar jim olajšuje prilagajanje. Po njenem je »prihodnost dela v manjših skupinah, t. i. timih, kjer se zaposleni lažje povezujejo, družijo, pridobivajo znanja in skupaj ustvarjajo«: »Za delodajalca to pomeni hitrejše prilagajanje na družbene spremembe. Vsekakor pa s prihajajočo digitalizacijo, delom na daljavo in vse večjo fleksibilnostjo trga mladi v organizacijah prinašajo svežino in nova znanja ter nove poglede na delo in svet, kar je za vsako organizacijo dobrodošlo, saj nam mladi kažejo pot, kam se moramo usmeriti in kako odgovoriti na izzive prihodnosti.«