Dobri medgeneracijski odnosi so moč, ki krepi družbo

Ljubljana – V sodobni družbi si želimo biti predvsem mladi in uspešni, toda ali je to res družba, ki jo hočemo graditi, se je vprašal dr. Igor Šoltes na izjemno obiskani konferenci o položaju starejših v Sloveniji. Pomembni so odnosi, seveda tudi medgeneracijski, kajti ti odnosi so moč, ki povezuje družbo in jo krepi.

Tega se tudi politika in kapital, ki krojita našo prihodnost, premalo zavedata. Nasprotno, pogosto družbo delijo in ustvarjajo napetosti med posameznimi deli družbe (med gospodarstvom, civilno družbo, politiko, javnim in zasebnim sektorjem), čeprav bi moralo biti jasno, da lahko delo in kapital tudi sodelujeta.

Potrebujemo družbeni dogovor, v katerem bo jasno sporočilo, v kakšni družbi si želimo živeti mi in naši otroci, namesto da se starejše postavlja na rob in se jih dojema kot breme. Zato se je treba zavedati pomena in vloge starejših, o njihovih pravicah in položaju pa se ne sme odločati brez njih, je poudaril dr. Igor Šoltes, evropski poslanec, tudi pobudnik konference, ki je potekala konec tedna v Ljubljani.
 

Stigmatizacija in osamljenost uničujeta starejše

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik je za Delo povedal, da so že v memorandumu 2018 določili štiri temeljne cilje: gmotni položaj upokojencev, zdravstvo in socialo, bivalni standard in humanitarno dejavnost. V sredo bodo na upravnem odboru Zdusa oblikovali konkretne predloge, ki jih bodo posredovali vladi. Sicer pa bodo vztrajali pri sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi, ureditvi zdravstvenega in socialnega položaja, urejanju področja bivanja starejših.

Janez Sušnik je tudi izpostavil izjemen projekt Zdusa Starejši za starejše, ki je lani dobil tudi pomembno nagrado evropskega parlamenta – državljan Evrope za leto 2017. Kako pomembni so empatija in sočutje ter razumevanje potreb starejših, so poudarjali vsi na konferenci, Jožica Puh, nekdanja ministrica za delo, ki zdaj deluje v strokovnem svetu Zdusa in upravnem svetu AGE platforme Evrope, je izpostavila tudi probleme stigmatizacije starejših.

Tisti, ki živijo v takšnih staromrzništvih, živijo tudi več kot sedem let manj. Prav tako je tudi osamljenost starejših hud problem, saj zaradi njega umre več ljudi kakor zaradi debelosti. Kot je dejala Jožica Puh, zdaj že tri tedne poteka sicer 70-dnevna kampanja, ki je bila sprožena ob 70. obletnici splošne deklaracije o človekovih pravicah, s katero se želi okrepiti zavedanje, da se s starostjo ne zmanjšujejo človekove pravice.

Slovenija ima strategijo dolgožive družbe, koalicijsko pogodbo, memorandum Zdus 2018, zdaj je na vrsti vlada, kjer pa, je poudarila Mija Pukl, podpredsednica Zdusa in podpredsednica Sveta za dolgoživo družbo pri slovenski vladi, težko najdejo sogovornike že na ministrstvih. Med drugim država še vedno ni spoznala, kako pomemben je lahko že medgeneracijski prenos znanja. Pomembni bodo akcijski načrti omenjene strategije, predvsem odgovori, kaj je mogoče narediti, da bodo starejši zaželeni in tudi koristni družbi. Seveda se je treba zavedati tudi problemov zdajšnjih prekarnih modelov zaposlovanja, po drugi strani pa neizdelana vprašanja, kako je mogoče aktivno delati tudi po upokojitvi. V koalicijski pogodbi je upoštevano kar nekaj zahtev iz omenjenega memoranduma, in to, je napovedala Mija Pukl, bomo tudi zahtevali.

Potrebujemo družbeni dogovor, v katerem bo jasno zapisano, v kakšni družbi si želimo živeti.
Treba se je zavedati pomena in vloge starejših, o njihovih pravicah se ne sme odločati brez njih.
Slovenija ima strategijo dolgožive družbe, koalicijsko pogodbo, memorandum 2018. Zdaj je na vrsti vlada.

Nasilja nad starejšimi ne dovolimo

Na nasilje nad najranljivejšimi skupinami v družbi – nad otroki in starejšimi –, ki je eden velikih problemov družbe, je opozorila Vera Pečnik, podpredsednica Zdusa. Nad starejšimi se vsak mesec izvaja nasilje, a le malo jih to tudi prijavi. Starejši si praviloma želijo ostati čim dlje časa doma, a kot je poudarila, podatki kažejo, da se nasilje nad starejšimi povečuje tudi doma.
To lahko potrdijo tudi prostovoljci na terenu; to, kako svojci starejših zapirajo vrata pred prostovoljci. Vera Pečnik je izpostavila probleme finančnih zlorab, s katerimi se morajo soočati številni upokojenci, s krajo pokojnin in premoženja ... Vse to seveda vodi v nemoč, bolezen, depresijo in številne samomore. Zato bi morala država na tem področju veliko več narediti, tudi na tem, kako se izvajajo zakon o preprečevanju nasilja in pravilniki, ki izhajajo iz zakonodaje. Nasilja ne dovolimo, odpirajmo vrata, kajti starost je seveda lahko lepa, še zlasti če si lahko med seboj pomagamo, je pozvala Vera Pečnik.

Slovenija že skoraj v klubu prastarih

Slovenija je sedma najstarejša država na svetu, že kmalu pa bo tudi v klubu superstarih, torej družbah, kjer je vsak peti prebivalec starejši od 65 let, je dejal dr. Andraž Rangus iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Torej se uspešno staramo, ker smo zdravi, dlje živimo, ampak vprašanje je, kako sledimo svoji dolgoživosti, je poudaril Andraž Rangus. Zdaj velja, da Slovenci za vsakih deset let delovne dobe šest let preživimo kot upokojeni, Švedi pa polovico svojega življenja delajo. Odhodki za pokojnine se bodo že po letu 2025 zelo dvignili, tudi odhodki za socialno varnost se bodo seveda višali; če se zdaj namenja za dolgotrajno oskrbo odstotek BDP, se bo v desetih letih že dva odstotka. Seveda je pomembna medgeneracijska pogodba, kjer so jasno določene pravice in obveznosti posamezne generacije, je poudaril dr. Andraž Rangus.

Revščina žensk je v Sloveniji velik problem

Velik problem je revščina starejših, v Sloveniji še posebej starejših žensk, je poudarila profesorica dr. Vesna Leskošek, dekanja Fakultete za socialno delo v Ljubljani. Revščina žensk je višja od revščine moških tako rekoč v vseh starostnih obdobjih, še zlasti pa se to potrjuje pri starejših od 60 let naprej. Ena od primerjav celo kaže, da so ženske v Sloveniji po 75. letu v večji revščini kot drugod po Evropi.

Veliko k temu pripomore ogromno neplačanega dela, ki ga ženske opravljajo skozi vse življenje in s tem koristijo ne le svojim družinskim članom, otrokom in starejšim, ampak seveda celotni družbi (državi), ki tega ne ceni in oceni. »Pokojninska vrzel med spoloma je v Sloveniji zelo velika; 24-odsotna,« je poudarila dr. Vesna Leskošek. To neplačano skrbstveno delo se od žensk kar pričakuje, njihove pokojnine pa so na koncu bistveno nižje kot moške.