Po tem, ko je ministrica za kulturo Asta Vrečko v intervjuju za STA pred dnevi dejala, da vodstvi Moderne galerije in Javne agencije za knjigo RS (JAK) ne uživata zaupanja ministrstva za kulturo, je Dimitrij Rupel odstopil z mesta direktorja JAK.

Kot je zapisal v odprtem pismu ministrici Asti Vrečko, je predsednik vlade Robert Golob »večkrat obljubil, da bo njegova vlada spoštljiva. Ministrica Vrečkova govori o dialogu in strokovnosti. Toda lepe besede niso nič drugega kot lepe besede.« »Dogaja se, kar pove nemški pregovor: ob grdi igri kažejo nedolžen obraz (gute Miene zum bösen Spiel). Po premisleku sem se odločil, da zapustim mesto direktorja JAK. Z današnjim dnem odstopam s tega položaja in izstopam iz nelepe igre, ki se je po volitvah začela na ministrstvu za kulturo,« je zapisal Rupel.

Javna agencija za knjigo piše svojo dramo

Kot je še zapisal Rupel, je Asta Vrečko napovedala »politični obračun z drugače mislečimi, med katere je prištela tudi pisca teh vrstic. Očitala mu je nestrokovnost in politizacijo.« Dodal je še, da je v odprtem pismu ministrici »opisal delo direktorja in sodelavcev Javne agencije za knjigo, z dokazi zavrnil vse očitke in opozoril na škodljivost političnega obračunavanja v kulturi, kot smo ga bili vajeni pred ministričinim rojstvom. »Aste Vrečko nevednost oziroma brezbrižnost ne rešujeta pred dokazljivo neresničnostjo njenih trditev in pred objektivno odgovornostjo zanje.«

Spomnimo, da je Dimitrij Rupel vodenje JAK po številnih menjavah v svetu javne agencije za knjigo prevzel lani, ko se je vedejevrstvo izteklo Sebastjanu Erženu. Menjave na čelu JAK so sledile odločitvi tedanje vlade, da s položaja direktorice zaradi domnevnih nepravilnosti razrešil Renato Zamida. Svet JAK je na zaprti seji, tedaj še pod predsedovanjem Slavka Pregla, direktorici Renati Zamida sicer izrekel zaupnico, izvedena je bila tudi inšpekcija, ki ni odkrila nepravilnosti, Zamida pa verjame, da je šlo za vnaprej inscenirano politično razrešitev.

Kot je ob prevzemu funkcije dejal Rupel, ga je položaj zanimal predvsem zaradi častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, saj bi tam lahko, kot je poudaril, največ prispeval. Toda dvomi o njegovih kompetencah so se v splošni in strokovni javnosti pojavili že ob samem imenovanju, nato pa se z nadaljevanjem (po mnenju številnih prepočasnih in neustreznih) priprav na frankfurtsko gostovanje stopnjevali.

Novembra lani je Društvo slovenskih pisateljev (DSP) v javnem pismu Dimitriju Ruplu izrazilo zaskrbljenost nad dogajanjem v zvezi s pripravami na nastop Slovenije kot častne gostje, več vpletenih je izpostavilo dvomljive načine sestavljanja seznama del, ki jih bo Slovenija predlagala nemškim založnikom v prevod (v tedanjem izboru petnajstih naslovov je imela založba Beletrina avtorske pravice za osem izmed njih).

Konec maja letos je kuratorstvo predstavitve Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023 prevzel poznavalec založništva, publicist, komentator in profesor Miha Kovač. Na tem položaju je nadomestil literarnega zgodovinarja Igorja Grdino, ta pa je nadomestil prevajalko in profesorico Amalijo Maček. Sokurator slovenske predstavitve je tudi nemški pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec Matthias Göritz.

Asta Vrečko. FOTO: Voranc Vogel/Delo