Še nekaj delikatnih vprašanj o knjigah in JAK

Delo je 15. septembra v rubriki Gostujoče pero objavilo članek dr. Dimitrija Rupla z naslovom Nekaj delikatnih vprašanj.

Članek je pravi učbenik o tem, kako razumeti sodobno umetnost. Analiza realnosti o umetniškem ustvarjanju in o klasifikaciji umetniških praks in produktov je, kot na vseh področjih človekovega ustvarjanja, nekaj najtežjega. Dr. Rupel je pri tem analitičen in dosleden. Njegova analiza je v tem članku jasna in razumljiva ter povsem utemeljena. Glede na to, da je dr. Dimitrij Rupel direktor Javne agencije za knjigo (JAK), mu je treba postaviti nekaj delikatnih vprašanj, ki so povezana z delovanjem ustanove, ki jo vodi:

Kako se bodo priprave na slovenski nastop na svetovnih sejmih v Frankfurtu in Bologni odrazile na prihajajočem slovenskem knjižnem sejmu?

Bo še vedno osrednje mesto na sejmu zasedala založba, ki javno razglaša, da ne izdaja knjig slovenskih avtorjev?

Ali se bo komisija, uradno zadolžena za pripravo obeh državnih nastopov v tujini, sploh še kdaj sestala?

Koliko denarja za nastop na obeh sejmih sploh bo? Drži, da Slovenija za to želi črpati kohezijska sredstva (in samo čaka kakor ptičji mladič v gnezdu, da mu bo mati v kljun prinesla kakšno malo glisto)?

Šole ne dobivajo namenskih sredstev za nakupe sodobne mladinske literature za šolske knjižnice; ali naj šolski knjižničarji navdušujejo mlade za branje s starimi, pogosto razpadajočimi knjigami?

Ali so sredstva države, namenjena odkupu gradiv za knjižnice, v zadnjih letih padala?

JAK letno podpre le 5 do 7 odstotkov izdanih knjig. Je to prava podoba skrbi, javnega interesa, da bi ljudje brali dobre knjige?

Kaj je dr. Dimitrij Rupel ukrenil ob nekajkratnih konkretnih zahtevah Društva slovenskih pisateljev (DSP) za spremembo zakona o knjižničarstvu, da bi tudi izposoje v šolah (po nekaterih podatkih jih je 6 milijonov na leto) sodile v izračun knjižničnega nadomestila?

Od položaja založništva je zelo odvisen položaj avtoric in avtorjev. V kriznih časih se zdaj govori o podpori gospodarstvu. Ali ni založništvo del gospodarstva in ne potrebuje podpore, kot jo recimo turizem? Ali zaman pričakujem(o) resen razvojni načrt za JAK?

Ali je direktor JAK skupaj s Svetom JAK oblikoval vsaj protikrizni načrt, da bi »delikatna vprašanja« ne postala eksistenčna vprašanja slovenske knjige, založnikov in avtorjev in seveda bralcev?