Dikaučič v četrtek s Kövesijevo

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič se bo po naših informacijah prihodnji teden sešel z glavno evropsko tožilko Lauro Kövesi, ki je danes pred proračunskim odborom evropskega parlamenta izrazila veliko zaskrbljenost glede posledic neimenovanja delegiranih tožilcev v Sloveniji.



Kaj novega ji sicer minister Dikaučič ne bo mogel povedati, saj čaka na odločitev upravnega sodišča. Pravosodno ministrstvo je sredi avgusta, kot je znano, sporočilo, da bo postopek glede evropskih delegiranih tožilcev nadaljevalo, ko bodo prejeli pravnomočno odločitev upravnega sodišča v zvezi s tožbo tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja na sklep vlade, da se razveljavi postopek njunega imenovanja in ponovi razpis. 

Kövesijeva je opozorila, da je zaradi zapleta z imenovanjem dveh evropskih delegiranih tožilcev nastala tožilska vrzel, saj tožilstvo ne more opravljati svojega dela. To po njenih besedah v praksi pomeni, da mora tožilstvo delovati, kot da tožilstva v Sloveniji sploh ni. »Kako lahko Slovenija v tej situaciji zagotovi ustrezen in popoln nadzor teles, ki so odgovorna za upravljanje in nadzor skladov EU? Kako lahko zagotovi učinkovito pravosodno nadaljevanje vseh zaznanih goljufivih nepravilnosti? Je proračun EU ustrezno zaščiten?« se je Kövesijeva vprašala pred parlamentarci.



Tožilec Boštjan Valenčič, sicer tudi predsednik društva tožilcev Slovenije, ocenjuje, da smo v grozni situaciji. »To je katastrofa.  Dejstvo je, da smo zastali v procesu, mi imamo spise, ki bi jih moralo prevzeti evropsko tožilstvo, pripravljene. Za enega tožilca (začasno naj bi namreč primere prevzel evropski tožilec iz Slovenije Jaka Brezigar, op. p.) je dela namreč absolutno preveč, ni realno pričakovati, da lahko uspešno dela v Ljubljani in opravlja še naloge, ki jih ima v Luksemburgu. Upam, da bo upravno sodišče odločilo čim prej,« pravi Boštjan Valenčič.

Brezigar ima sicer kot član kolegija evropskega javnega tožilstva druge zadolžitve. Med drugim sodeluje v tričlanskih senatih, ki nadzorujejo delo delegiranih tožilcev. Ti so v svojih državah odgovorni za izvajanje konkretnih kazenskih preiskav in pregone v okviru pristojnosti evropskega javnega tožilstva.

Odgovor na vprašanje, ali so evropska sredstva torej zaščitena, je težak, dodaja Valenčič. Vprašanje, ki se poraja, pa je tudi, ali lahko Brezigar nastopa pred slovenskimi sodišči.  Teoretično je sicer to mogoče, izrecno pa to ni urejeno, saj nihče ni računal, da kakšna država ne bo imenovala evropskih delegiranih tožilcev.

Evropsko tožilstvo je zaradi izredne situacije, ki je nastala z neuspelim imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, spremenilo interna postopkovna pravila tako, da Brezigarju dovoljujejo, da sam vodi preiskave v Sloveniji. »Toda to je možno le v izjemnih primerih in ne more biti trajna rešitev situacije, ki so jo povzročile slovenske oblasti,« so poudarili na sedežu evropskega tožilstva v Luksemburgu.

Kot so pred kratkim sicer sporočili, so od 1. junija, ko so začeli delovati, prejeli več kot 1700 poročil o kriminalnem dejanju. Sprožili so 300 preiskav, pri čemer nekatera poročila še preučujejo. »Škoda za proračun EU, ki je nastala kot posledica dejavnosti v obravnavi, je ocenjena na skoraj 4,5 milijarde evrov,« so zapisali.