Devetošolci so za zabavo skakali na tire

Mladoletniki so po podatkih policije v ponedeljek ob večernih urah na Bivju, pred Dekani pri Kopru, proslavljali zaključek šolskega leta. Zabavo pa so si popestrili z zelo nevarno igro - »izziv« je bil skok na železniške tire, medtem ko se je približevala vlakovna kompozicija. Eden od vlakov je zaradi tega moral tudi sunkovito zavreti in ustaviti. Policisti so obravnavali 12 otrok, nekaj pa naj bi se jih razbežalo. Po informacijah, ki smo jih pridobili neuradno, je šlo za devetošolce.

Mladostnike bodo zaradi domnevne kršitve zakona o varnosti železniškega prometa obravnavali še na inšpektoratu za infrastrukturo. Z dopolnjenimi 14 leti so tudi že prekrškovno in kazensko odgovorni. Na koprski policijski upravi pa poudarjajo, da bolj kot kazen velja poziv, naj se mladi zabavajo tako, da ne izzivajo sreče z nevarnimi dejanji, ki lahko vodijo v hude poškodbe ali celo smrt. Spomnimo, da se je v začetku letošnjega leta v Mariboru zgodila tragedija, v kateri je življenje izgubilo dekle, ki se je s prijateljico fotografiralo med tiri, nato pa jo je zbil vlak.


 

Pričakovanje srečnega konca

»Velikokrat se izkaže, da mladostnik, ki se tvegano vede, ne pričakuje, da se bo zanj slabo končalo. To stori iz želje po samopotrditvi, izkazu pripadnosti skupini, vznemirjenju, ugodju ali sprostitvi,« pravi Cveto Kokalj, inšpektor koprskega sektorja kriminalistične policije. Po njegovih besedah je nagnjenost k tveganju tudi posledica delovanja mladostnikovih možganov, ki se še razvijajo do 24. leta, in delujejo drugače kot možgani odraslega. Če pri tem uživa še alkohol ali druge psihoaktiven substance, se verjetnost za tvegano vedenje še poveča. »Govorimo o obdobju, ko je mnenje vrstnikov pomembnejše od tega, kaj mislijo starši in vzgojitelji, a to ne pomeni, da ti zadnji niso pomembni. Prav na njih je, da se odzovejo, a ne z moraliziranjem - to navadno ne pade na plodna tla –, ampak z jasno izraženim mnenjem in predstavljenimi posledicami. Najbolje je, če se starši pri tem oprejo na lastne izkušnje in spoznanja iz mladosti,« opozori.

Mladostniški »izzivi«, kot so različne »rulete«, denimo, vožnja skozi rdečo luč ali kakršno koli drugo neprimerno obnašanje v prometu, pa tudi skakanje pred vlak, niso novodobna iznajdba. Pri mladostnikih so zelo močno poudarjene čustvene reakcije. Najbolj pa so ogroženi tisti, ki imajo slabo samopodobo, so socialno izolirani in svojim težavam niso kos - morda tudi zato, ker izhajajo iz disfunkcionalnih družin in se zato nikjer v družbi ne počutijo sprejete, nadaljuje. »To je bilo očitno tudi pri tako imenovanih spletnih izzivih, kjer gre za posnemanje določenih objav na družabnih omrežjih. Lahko da gre za zabavno in na videz neškodljivo početje, vendar se utegne za tem skrivati tudi medvrstniško nasilje ali izsiljevanje,« omeni. Kokalj, ki že vsto let sodeluje s šolami pri različnih preventivnih aktivnostih, je prepričan, da bi se morali o njihovih težavah - in tudi o tem, kako jih reševati - več pogovarjati, a žal znotraj zapolnjenih učnih načrtov za kaj takega zmanjka časa.


 

Vpliv zaprtja šol in omejenih stikov

Ali na ta dogodek lahko gledamo tudi v luči nenavadnega leta, ki je za nami, saj je bilo predvsem med mladostniki, ki niso hodili v šolo, omejeno druženje? Kokalj odgovarja, da so zaradi komunikacije, ki se je odvijala predvsem preko spletnih kanalov, zaznali porast spletnega medvrstniškega nasilja. Ko so se otroci končno vrnili v šole, pa so izbruhnile tudi nekatere napetosti, ki jih prej v živo niso mogli izraziti.

»Moram reči, da je zaključek šolskega leta minil precej mirno, devetošolci so praznovali tudi z valeto,« je zagotovila ravnateljica Osnovne šole Koper Ingrid Poropat, ki ni obveščena, da bi se dogodek zgodil med njihovimi učenci. Enako je povedala Selina Lešek, ravnateljica Osnovne šole Dekani, ki je še izpostavila, da pri pouku dajejo velik poudarek preventivnemu delovanju in ozaveščanju o nevarnostih, s katerimi se otroci lahko srečujejo. »Želim pa poudariti, da samo preventivno delovanje šole ali vrtca ni dovolj, saj morajo tudi starši prevzeti svoj del odgovornosti, vzgajati z lastnim zgledom in predvsem imeti nadzor nad tem, kje in s kom njihovi otroci preživljajo prosti čas. Pomembno je, da odrasli s skupnimi močmi otrokom in mladostnikom privzgojimo čut za odgovornost do sebe in drugih,« je podčrtala.