Denarja v zdravstvu je dovolj

Janez Poklukar, predhodnik Danijela Bešiča Loredana na ministrstvu za zdravje, pravi, da bo vedno podpiral in pozdravljal sleherna prizadevanja za izboljšanje slovenskega zdravstva. Verjame, da so tudi prizadevanje aktualnega ministra za izboljšanje situacije v zdravstvu, po petih valovih epidemije, dobronamerna. Podrobne vsebine interventnega zakona ne pozna, zato ga ne more komentirati, meni pa, da je v dani situaciji ključna sprememba oziroma nadgradnja vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov.

»Nedavni odziv zdravniških organizacij, vezan na napovedano ukinitev popoldanskega dela zdravstvenih delavcev pri koncesionarjih in zasebnikih, je pokazal na to, na kar nekateri opozarjamo že od leta 2018. Javne zdravstvene zavode je treba preoblikovati v javna zdravstvena podjetja v stoodstotni državni lasti. Tega nam ni uspelo udejanjiti v času epidemije, vendar pa je to edina evolucijska pot, ki lahko prepreči privatizacijo našega zdravstva. Javna zdravstvena podjetja morajo ostati zavezana zakonu o javnem naročanju. Vsako javno zdravstveno podjetje mora imeti zakonsko točno določeno javno službo, ki jo je zavezano opravljati tako v mirnodobnem obdobju kot v izrednih razmerah. Hkrati je to priložnost, da se delovanje v omenjenih obdobjih uredi tudi za ostale izvajalce zdravstvenih storitev (koncesionarji, zasebniki). Na ta način bi vodstva dobila možnost pravega menedžiranja. V mislih imamo menedžiranje, kot si ga predstavljamo v 21. stoletju, po vzoru gospodarskih družb. Organizacija, vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov so namreč zastareli, saj temeljijo na zakonu o zavodih iz leta 1991, ki poslovodstvom ne omogoča fleksibilnosti in prilagajanja sodobnim načinom vodenja. Z namenom ohranitve dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema, ki zaposlenim nudi dobre delovne pogoje, vključno s prepoznavanjem razlik v kakovosti opravljenega dela in tako zagotavljanjem stimulativnega delovnega okolja, bo potrebno oblikovanje novega sistema vodenja, upravljanja in organizacije izvajalcev zdravstvene dejavnosti, vključno s plačnim sistemom v zdravstvu, z večjo avtonomijo in odgovornostjo vodstvenih, upravljavskih in nadzornih organov. Država bi kontrolo nad cenami zdravstvenih storitev oziroma nad stroški dela ohranila na način, da se hkrati zakonsko tudi uveljavi, da ZZZS pri kalkulaciji cen zdravstvenih storitev upošteva zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Z omenjeno spremembo oziroma vzpostavitvijo javnih zdravstvenih podjetij bomo dosegli pravo mero konkurence med vsemi izvajalci v javni zdravstveni mreži in ustavili trend oziroma dosegli celo obraten trend popoldanskega dela zdravstvenih delavcev pri koncesionarjih in zasebnikih.«

Glede vlivanja dodatnih finančnih sredstev v sistem je Poklukar dejal, da so z razpisom za skrajševanje čakalnih vrst pokazali, da je denarja v zdravstvu dovolj, saj izvajalcem ni uspelo opraviti storitev v višini vseh rezerviranih sredstev. »Nepremišljeno dajanje denarja v sistem bi lahko privedlo do prelivanja le-tega iz mreže javnih izvajalcev, krepitev zdravstvenih delavcev, ki popoldne delajo pri koncesionarjih in zasebnikih, ter slabitev javnega zdravstva.«