Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Denar v zdravstveni blagajni je ostal, pacienti v čakalnih vrstah pa tudi

Zdravnik v družinski ambulanti opozarja: Sistem je tak, da več kot pregledam pacientov, manj dobim plačano za pregled enega, saj plačilo ni odvisno od števila obravnavanih pacientov.
O porabi zdravstvenega denarja odloča skupščina ZZZS. Denar je ostal, pacienti v čakalnih vrstah pa tudi. FOTO: Leon Vidic/Delo
O porabi zdravstvenega denarja odloča skupščina ZZZS. Denar je ostal, pacienti v čakalnih vrstah pa tudi. FOTO: Leon Vidic/Delo
24. 1. 2019 | 08:45
24. 1. 2019 | 14:17
5:15
Ljubljana – V zdravstveni blagajni (ZZZS) je lani ostalo neporabljenih 42,7 milijona evrov. Pravila so takšna, da bo 10,7 milijona evrov šlo v rezervni sklad, 32 milijonov pa v nadaljnjo porabo. Letos bo nasploh v ZZZS precej več denarja kot lani, ko ga je bilo že tudi več kot predlani. Vse to zaradi gospodarske rasti. Kljub temu, da denar v ZZZS ostaja, pa ostajajo tudi dolge čakalne dobe in podcenjenost izvajalcev. Razlogov je več.

Od lanskih dodatnih 35 milijonov evrov, ki so bili namenjeni za skrajšanje čakalnih dob, jih je uspelo zdravstvu porabiti približno 20. To pomeni, da je bilo izvedenih manj operacij in pregledov, kot bi jih lahko bilo, bolniki so ostali na čakalnih listah. Razlog je po besedah Marjana Sušlja, generalnega direktorja ZZZS, predvsem v tem, da so bili pogoji za začetek dodatnega dela zdravnikov (z aneksom 2 k splošnemu dogovoru) izpolnjeni šele okoli 20. oktobra. Čeprav je ZZZS že aprila vladi predlagala dodatno porabo denarja v zdravstvu, je vlada zavlačevala in šele avgusta to potrdila, zapleteni nadaljnji postopki pa so se nato vlekli do srede oktobra. Jasno je, da zdravniki in operacijske dvorane v dveh mesecih do konca leta niso mogli sprejeti toliko bolnikov, kot če bi imeli na voljo čas že od pomladi.

Čakajočih je bilo sicer po navedbah Sušlja, ki se je skliceval na podatke Nacinalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ob koncu leta 11 odstotkov manj kot jih je bilo aprila, vendar pa na spletni strani NIJZ preberemo tudi, da so se decembra pričele ponovno podaljševati: nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled je čakalo 31.048 oseb, na vse druge zdravstvene storitve pa 70399 oseb (nad dopustno dobo 24200 oseb). Denarja bo tudi letos za skrajševanje čakalnih dob več kot dovolj (dodatno okoli 70 milijonov evrov), ali bodo potrebni pravno-politični postopki izpeljani hitreje kot lani in bodo zdravniki že kmalu lahko začeli dodatno delati, pa bomo šele videli.


Zdravniku za pregled pacienta 1,7 evra


Medtem ko denar v zdravstveni blagajni ostaja, pa so zdravstvene storitve vsaj v nekaterih segmentih zelo podcenjene. Zdravnik v družinski ambulanti dobi od ZZZS in prostovoljnega zavarovanja skupaj za prvi pregled bolnika 12,54 evra, za kontrolni pregled 8,11 evra, za obisk pacienta brez pregleda pa 5,28 evra. »Po tem ko, odštejem vse stroške - laboratorije, medicinsko sestro, administracijo, čiščenje in še kaj - je moje delo za enega pacienta plačano 1,7 evra neto,« je izračunal eden izmed družinskih zdravnikov, ki je presegel "normo" ZZZS. In še: »Sistem je tak, da več kot pregledam pacientov, manj dobim plačano za pregled enega, saj plačilo ni odvisno od števila obravnavanih pacientov.«

Delo Infografika
Delo Infografika

 

Ni spodbud za prvi pregled


Čeprav imata ZZZS in ministrstvo za prioriteto prvi pregled, saj šele takrat čakajoči bolnik izve, ali je nevarno bolan ali ne, pravih spodbud za prvi specialistični pregled ni. Kardiolog, denimo, dobi za prvi pregled na srcu bolnega pacienta okoli 18 evrov. Na uro naj bi pregledal tri bolnike, torej 54 evrov. »S tem ne moreš pokriti niti plače zdravnika, medicinske sestre, administratorke, informatike, amortizacije. Veliko bolj vabljiva je diagnostika, saj je ultrazvok srca plačan 80 evrov, obremenitveno testiranje 70 in tako naprej,« smo izvedeli od kardiologa.

To pa se odraža tudi na čakalnih dobah, saj je generalni direktor ZZZS posebej izpostavil, da se na preiskave ne čaka: »Na preiskavo z MRI pride vsak pacient na vrsto v štirinajstih dneh.«

ZZZS namerava po besedah Sušlja letos povišati cene zdravstvenih storitev za 88 milijonov (okoli pet odstokov), od katerih bo šlo 42 milijonov evrov šlo za povišanje plač, ki jih je vlada dogovorila lani. Višja plačila bodo izvajalci dobili po besedah Sušlja marca. »Nemogoče je izračunati, koliko bi moral dobiti. Ta mesec sem dobil 120 evrov manj kot decembra,« pravi družinski zdravnik.

ZZZS pripravlja nov obračunski model za bolnišnice, pa tudi nov način plačevanja družinskih zdravnikov. Oboje bo predvidoma uvedeno letos, je povedal Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine