Vsak 13. prebivalec Slovenije, star najmanj 65 let, ima demenco­ ­oziroma ima to bolezen vsaka­ deseta ženska v tem starostnem razponu in vsak 18. moški. Tiha epidemija sedanjega časa, ki se lahko potuhnjeno plazi najmanj­ desetletje, preden jo okolica opazi, je že zdaj neizpodbitno dejstvo, saj ima to bolezen že 47.000 Slovencev. Zato je nujno z različnimi ukrepi pomagati bolnikom z demenco in predvsem njihovim svojcem.

Demenca je največji javnozdravstveni izziv 21. stoletja, ki se je z epidemijo covida-19 samo še poglobil. Foto Simona Fajfar

Letošnji september, svetovni mesec alzheimerjeve bolezni, ki poteka s sloganom Nikoli ni prepozno, nikoli prezgodaj, je namenjen ozaveščanju, da bi ob vsakem sumu na demenco oziroma ob njenih prvih znakih obiskali zdravnika, dobili diagnozo in pravočasno ustrezno zdravstveno obravnavo. »Ta mesec bomo še posebej intenzivno ozaveščali o poteku in zapletih pri tej hudi, več let trajajoči bolezni, o različnih rešitvah in možnostih pomoči,« je poudarila Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.

Že druga strategija

Ta organizacija, ki ima na splet­nih straneh vrsto koristnih informacij za osebe z demenco in njihove svojce, je pri nas vzpostavila že 450 demenci prijaznih točk, na katerih je mogoče dobiti informacije o tej bolezni, obenem so tam ljudje, ki jo znajo prepoznati in osebi z demenco ustrezno pomagati. Kajti čeprav imamo pri nas sprejeto že drugo strategijo za obvladovanje demence – prva je veljala od 2016. do 2020., druga je bila sprejeta julija in bo veljala do leta 2030 –, je z demenco, ki v resnici ni ena sama bolezen, ampak jih je več, povezane veliko stigme. Vendar, so opozorili na tiskovni konferenci na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), to ni duševna bolezen, ampak je bolezen možganov.

Kar 40 odstotkov demence se preprečiti oziroma zamakniti simptome. FOTO: Voranc Vogel/Delo

»Pri nas še nimamo urejenih oblik pomoči svojcem ljudi z demenco, ki običajno spadajo v mlajšo generacijo in imajo že tako številne obremenitve,« je dejala Nadja Čobal z ministrstva za zdravje. Poudarila je, da je pri nas manj kot polovica bolnikov z demenco diagnosticiranih oziroma je po nekaterih ocenah diagnosticirana samo tretjina teh bolnikov. Zaradi hitrega staranja prebivalstva in posledičnega povečanja števila primerov potrebujemo sistem, ki bo v pomoč bolnikom z demenco in predvsem njihovim svojcem.

Strategija za obvladovanje demence gre v to smer z desetimi temeljnimi cilji, je dejala Nadja Čobal. »Zajema vrsto ukrepov, od preventivnih programov in ukrepov za zgodnje odkrivanje demence do demenci prijaznih domačih okolij, vzpostavitve podatkovnih baz na nacionalni ravni in dolgotrajne oskrbe ter nacio­nalnega centra za ­demenco.«

V domovih 70 odstotkov stanovalcev z demenco

»Na področju socialnega varstva bomo morali ukrepe prilagoditi posameznikom z demenco,« je dejala Janja Romih z ministrstva za solidarno prihodnost. Čeprav se v domovih za starejše, kjer imajo ponekod že 70 odstotkov stanovalcev z demenco, že prilagajajo tej bolezni, bi temu morali slediti prostorski in kadrovski standardi. Načrtujejo tudi, da bodo izvajalci prevzemali še točke za potrebe v lokalni skupnosti, vključno z dnevnimi centri, pomočjo na domu in paliativno oskrbo.

Po ocenah je bilo v letu 2000 po svetu 24,4 milijona oseb z demenco, leta 2050 pa bo po oceni Svetovne zdravstvene organizacije že 152 milijonov oseb z demenco. Foto Simona Fajfar

Tako kot v domovih za starejše bo treba osebje izobraziti v institucijah z odraslimi osebami z motnjami v duševnem zdravju, kjer je zdaj, po ocenah, okoli deset odstotkov ljudi z demenco. Poleg osebja je treba izobraziti tudi njihove svojce oziroma skrbnike. Vse bolj pomembna storitev je dnevno varstvo, pri katerem vsaj za nekaj časa razbremenijo svojce, ki doma skrbijo za osebe z demenco, je razložila Janja Romih. »V strategiji je dnevno varstvo opredeljeno kot pomembna storitev, ki jo moramo prilagoditi ljudem z demenco in razviti v vseh regijah, po možnosti vse dni v tednu in z zagotovljenimi prevozi ljudi z demenco.«

Podobno je treba razviti začasne namestitve, po katerih je že zdaj veliko povpraševanja, pomoč na domu in druge programe socialnega varstva, od svetovanj, informacijskih pisarn, skupin za samopomoč … Novost v strategiji so skupnostni centri, ki jih bo država v tej finančni perspektivi vzpostavila na treh lokacijah in bodo enotna točka za svojce oziroma bodo na enem mestu dostopni vsi strokovnjaki, ki jim lahko pomagajo. Načrtujejo tudi širitev in modernizacijo mreže pomoči za osebe z demenco in njihove svojce. »V akcijskem načrtu strategije, ki je v pripravi, bodo znani tudi časovni okviri ukrepov,« je pojasnila Janja Romih.

V Evropi bo leta 2050 že 19 milijonov oseb z demenco. FOTO: Leon Vidic/Delo

Dejavniki, na katere lahko vplivamo

Mercedes Lovrečič z NIJZ je predstavila ocene razširjenosti demence: po njihovi metodologiji smo imeli leta 2006 pri nas 22.000 bolnikov, številka se bo leta 2050 povzpela na najmanj 66.400. »2018. je bilo pri nas 1,7 odstotka ljudi z demenco, leta 2030 jih bo 2 odstotka, leta 2050 pa več kot 3 odstotke,« je dejala.

Izpostavila je, da lahko vsak posameznik z zdravim načinom življenja v 40 odstotkih prepreči oziroma zamakne simptome demence. Na dejavnike, kot so starost, genetska predispozicija in zgodovina alzheimerjeve bolezni v družini, ni mogoče vplivati, lahko pa demenco preprečimo oziroma jo prestavimo v prihodnost s telesno aktivnostjo, zdravimi prehranjevalnimi navadami, prenehanjem kajenja, prenehanjem uživanja alkohola, druženjem in socialno aktivnostjo … Eno od vrst demenc, sindrom Korsakova oziroma alkoholno demenco, je mogoče povsem preprečiti.

Z vrsto ukrepov oziroma z zdravim načinom življenja se da demenco preprečiti oziroma zamakniti njene simptome. FOTO: Jure Eržen/Delo

Štefanija L. Zlobec je opozorila­ na dejstvo, da več kot 90 odstotkov bolnikov z demenco živi doma. »Breme te bolezni pade na svojce, večinoma ženske.« V 25 letih, odkar deluje združenje Spominčica, je bilo narejenega veliko, saj imamo prve usmeritve za delo z ljudmi z demenco že iz leta 2011, se pa na dve leti dopolnjujejo in posodabljajo. »Toda ogromno je treba še narediti,« pravi Štefanija L. Zlobec, ki vabi na številne dogodke, ki jih organizirajo ob svetovnem mesecu alzheimerjeve bolezni.