![»S pacienti smo se učili iskrenosti, da si v odnosih tak, kot si. In da ni nič narobe, če kdaj koga prosiš za pomoč. Običajno se ljudje radi odzovejo,« pravi Marija Vegelj Pirc. Foto Jože Suhadolnik/Delo](https://www.delo.si/media/images/20230704/1475845.width-660.jpg?rev=1)
Galerija
Neomejen dostop | že od 9,99€
Redki sogovorniki pustijo tako blagodejen občutek kot primarijka Marija Vegelj Pirc. Umirjena, če ne že kar spokojna zdravnica odkrito govori in sprašuje o stvareh, o katerih razmišljamo ali jih načrtno puščamo ob strani: o življenju, ki je do nas enkrat prijazno, drugič robato, o nadlogah, pa o iskrenosti in prijaznosti, ki sta temelj vsakega odkritega odnosa. Triinosemdesetletna sogovornica je tudi zelo iskriva in optimistična oseba, ki je v več kot petdesetih letih dela, kot zdravnica na onkološkem inštitutu in kot prostovoljka, premikala meje mogočega. Zato, ker verjame v življenje.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji