Ekipa sledilnika covid-19 je objavila novo analizo obširne ankete, v katero so zdaj vključili tudi odgovore še skoraj deset tisoč sodelujočih, ki ne delujejo na področju zdravja. Z več kot dvanajst tisoč v celoti izpolnjenimi vprašalniki je to največja javnomnenjska anketa o cepljenju proti koronavirusu v posamezni evropski državi.
Kot so zapisali, jih je zanimalo, kateri dejavniki vplivajo na namero o cepljenju. Primerjali so deleže različnih skupin anketirancev, na sklopih mnenjskih vprašanj izvedli analizo glavnih komponent in postavili regresijski model. Na koncu so analizirali tudi odgovore na odprto vprašanje.
Analiza je pokazala, da večina ljudi še vedno dovolj zaupa sporočilom strokovnjakov, hkrati pa omogoča globlji vpogled v to, kako anketiranci razmišljajo o cepljenju ter ponuja praktična izhodišča, kako komunicirati s skeptiki in tistimi, ki imajo različne zadržke do cepljenja.
Na podlagi primerjave deležev tistih, ki se (verjetno ali zagotovo) nameravajo cepiti, so ugotovili:
- Namera za cepljenje je najvišja pri zdravnikih (84 %) in študentih medicine (82 %), medtem ko so medicinske sestre in drugo osebje, zaposleno v zdravstvu (50 %) ter študenti in dijaki zdravstvenih smeri (51 %) manj naklonjeni cepljenju, celo manj kot osebe, ki niso zdravstveni delavci (57 %).
- Cepiti se namerava več moških (66 %) kot žensk (55 %).
- Naklonjenost cepljenju narašča s starostno kategorijo, in sicer se namerava cepiti manj kot četrtina oseb (23 %), starih od 15 do 25 let, medtem ko je pri starejših od 75 let ta delež že 62 %.
- Obstaja močna povezava med preteklim cepljenjem proti gripi in namero o cepljenju. Med tistimi, ki se včasih ali redno cepijo proti gripi, se jih 78 % namerava cepiti proti koronavirusu, medtem ko je ta delež pri tistih, ki se nikoli ne cepijo, le 43 %.
- Respondenti, ki poznajo oziroma so poznali nekoga, ki je bil hospitaliziran ali je celo umrl zaradi koronavirusa, se bodo bolj verjetno cepili (66 %) kot tisti, ki nimajo te izkušnje (53 %).
FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Večina ljudi zaupa strokovnjakom
Mnenja Slovencev o cepljenju so deljena. Kot je ugotovila ekipa sledilnika covid-19, delež tistih, ki so odgovorili, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili, ni dovolj velik, da bi lahko dosegli tako imenovano čredno imunost. Zapisali so, da je torej pomembno, da se dotaknemo vseh tistih, ki jih še lahko prepričamo, da spremenijo svoje mnenje. »Treba se je lotiti korenitih javnozdravstvenih kampanj, ki spoštljivo in znanstveno podprto odvračajo mite in med ljudmi širijo resnična dejstva,« so poudarili.
Njihova anketa je še pokazala, da večina ljudi še vedno dovolj zaupa strokovnjakom. Menijo, da je pomembno, da se njihova sporočila objavljajo prednostno in niso zasenčena zaradi politike. »Zaradi poplave informacij pa velika teža uspeha morebitnih kampanj in sporočil temelji na enotni stroki.«
Povzetek je objavljen v objavi Dejavniki, ki vplivajo na odnos do cepljenja proti COVID-19, obširnejši rezultati pa so bili predstavljeni tudi v prispevku Factors Affecting Attitudes towards COVID-19 Vaccination: An Online Survey in Slovenia, ki je bil objavljen v posebni številki revije Vaccines. Z več kot dvanajst tisoč v celoti izpolnjenimi vprašalniki je to namreč največja znana javnomnenjska anketa o cepljenju proti koronavirusu v posamezni evropski državi.
Komentarji